Nefiks
Ponedeljek, 23 Oktober 2017

Nefiks tutorji na treningu v Splitu

Split, 2. - 11. december 2014 - Training of trainers for youth employment and entrepreneurship
V okviru programa Erasums + se je od 2. do 11. decembra 2014 odvijal »Training of trainers for youth employment and entrepreneurship«, ki sva se ga udeležili tudi Nefiks tutorki Suzana Tahiri in Teja Simčič. Trening je v Splitu organizirala nevladna organizacija Udruga za unaprjeđivanje suvremenih životnih vještina "Ostvarenje" iz Zagreba.


Saj tu pa ni nobenega mraza!
Po 5 urah vožnje iz Zagreba je avtobus končno zapeljal na avtobusno postajo v Splitu. Ob morju, nasproti pristanišča za trajekte Jadrolinije. Prva stvar, ki sva jo opazili, je bilo dejstvo, da naju ni nič zeblo, kar nama je bilo všeč, saj sva v Zagrebu zmrzovali. Naslednja stvar pa sta bila druga dva udeleženca iz Slovenije, ki sta prav tako kot medve razmišljala, kje je stranišče in kako se pride do hostla. Skupaj smo se odpravili iskat oboje. Ampak če se samozavestno zanašaš na svoje poznavanje mesta, v katerega si ravnokar prispel, hitro zaviješ v napačno ulico. K sreči so nam prijazni domačini z veseljem pomagali. Hostel smo našli v bližini obale, v starem delu mesta – na idealni lokaciji, ki smo jo med potekom treninga dobro izkoristili.
Dve resnici, ena laž in palme z lučkami
Po nameščanju v sobe zanimivih oblik (stavba je pred hostlom gostila nakupovalni center) smo se nato prvič odpravili v rumeno oziroma zeleno (glede barve se do konca nismo mogli odločiti, katera prevladuje) sobo, v kateri so potekali vsi naši treningi. Vsi udeleženci še niso prispeli, vendar smo si vseeno vzeli čas za spoznavanje. Po večerji smo nekateri izkoristili prost večer za pijačo na Rivi, čeprav je močno deževalo. Z zanimanjem smo opazovali palme, pod katerimi so bile hišice s kuhanim vinom. Med palmami so bile napeljane lučke, med njimi pa so nad promenado visele še umetne ledene sveče. Bili smo enotnega mnenja, da gre za edinstven pogled.
Naj se trening začne!
Prihodnje jutro so prispeli še zamudniki in na jutranjem treningu se je zbralo vseh 22 udeležencev iz 10 držav (Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Makedonija, Romunija, Bolgarija, Latvija, Poljska, Turčija in Estonija). Spet smo se lotili spoznavanja, med katerim smo ugotovili, da nismo najbolj spretni pri metanju žogice. Nato nas je trenerka Saška razdelila v dve skupini in nas s seznamom nalog poslala ven, v mesto. Intervjuvali smo domačine in izvedeli, da mladi v Splitu poleti lahko dobijo delo, pozimi pa je težje. Ko smo se med drugim tudi uspešno skupinsko poslikali v stranišču in natočili steklenico morske vode, smo se vrnili v hostel. Dopoldne smo se pogovorili še o naših pričakovanjih in potencialnih prispevkih k treningu.
Kako pa je z brezposelnostjo mladih pri vas?
Popoldne smo najprej namenili spoznavanju Youthpassa, nato pa smo izdelali posterje in se med seboj podučili o stanju brezposelnosti med mladimi v različnih državah. Ugotovili smo, da imata Makedonija in Hrvaška visok delež mladih brezposelnih oseb (večji od 50 %), medtem ko je delež v Latviji in Turčiji precej nizek. Večina ostalih držav pa ima delež mladih brezposelnih med 20 in 25 %, vendar te države različno definirajo, kdo so mlade osebe (npr. 15-24 let, 19-24 let, 15-29 let), zato podatki niso popolnoma primerljivi.
Marmelada, salame, siri, čokolada, piškoti …
Večerni del drugega dne smo nadaljevali v duhu spoznavanja različnih držav, le da smo se z brezposelnosti preusmerili na prijetnejše vsebine – hrano in pijačo. Udeleženci smo mize bogato obložili s tradicionalnimi jedmi in proizvodi iz naših držav. Čeprav smo bili še siti od večerje, smo se med druženjem po najboljših močeh potrudili, da smo poskusili kar največ dobrot iz drugih držav.
Formalno, neformalno, informalno
Medkulturni večer se je za nekatere precej zavlekel, a zjutraj tretjega dne smo nadaljevali s treningi. Pogovarjali smo se o razliki med formalnim, neformalnim in informalnim učenjem, spoznali pa smo se tudi s svojimi učnimi stili. Trenerka Danijela nas je v teme vpeljala z zanimivimi vajami. Končno se nam je pridružil tudi tretji trener Stefan, ki nam je predstavil s Kolbov krog izkustvenega učenja. V popoldanskem delu smo se posvetili ukrepom za obvladovanje brezposelnosti, ki jih izvajajo različne države, in prehodu mladih v delovno življenje. Zvečer smo udeleženci samoiniciativno razvili tudi tradicijo večernega igranja igre Jungle Speed, ki so se jo do konca naučili skoraj vsi, tako udeleženci kot trenerji (kar je lep primer informalnega učenja!). Bojte se NAOMMIE!
Opremljeni z znanjem in podatkih o brezposelnosti smo bili pripravljeni, da začnemo graditi svoje trenerske veščine, ki nam bodo pomagale pri delu z mladimi. Končno smo se lahko srečali s strašno pošastjo po imenu NAOMMIE, pred katero so nas svarili že od prvega dne. Večina med nami pa se je z njo kar hitro spoprijateljila, saj gre le za akronim, ki nam pomaga, da lažje načrtujemo izobraževalne aktivnosti. Vodi nas preko analize potreb (Needs), določanja namena (Aims) in ciljev (Objectives) do izbire metodologije (Methodology) in metod (Methods) ter implementacije (Implementation) in na koncu oevalvacije aktivnosti (Evaluation).
Postajamo trenerji
V osrednjem delu treninga smo se tako več dni spoznavali z vsebinami, ki jih mora poznati vsak trener. Začeli smo z analizo potreb, razliko med namenom in cilji ter različnimi modeli postavljanja ciljev. Preko skečev in iger, ki smo jih pripravili udeleženci, smo podrobneje razdelali faze razvoja skupinske dinamike. Spoznali smo tudi različne metode, ki jih lahko uporabimo, ko načrtujemo svoje delavnice. Vse skupaj smo nadgradili še s predstavitvenimi veščinami ter veščinami komunikacije, debriefinga in facilitacije. Udeleženci smo bili med posameznimi treningi aktivni, veliko smo diskutirali v malih skupinah, iskali prednosti in slabosti posameznih metod, se učili drug od drugega, včasih celo med sprehodom po mestu s pomočjo metode »walk and talk«. Tudi prosti čas smo največkrat izkoristili za sprehod po mestu, brskanje po trgovinicah, dobro kavo ali vzpon na 180 m visok grič Marjan ob mestu.
Teorija brez prakse nima smisla
Sedmi dan treninga je prišel čas, da udeleženci pridobljeno znanje preizkusimo v praksi. Trenerji so nas razdelili v 5 skupin, v katerih smo pripravljali svoje 75 minut dolge delavnice na temo pravice do dela kot človekove pravice, kreativnosti v podjetništvu, sestavljanja poslovnega načrta, priložnosti za podjetništvo v okviru EU ali nase osredotočenega učenja. Nalogo smo vzeli resno in cel dan si na različnih mestih po hostlu lahko opazil skupine, ki vneto debatirajo, berejo, pišejo, … Nekateri smo z delom nadaljevali tudi dolgo v noč. Naslednji dan je bil naš dan in bil je precej naporen, saj smo v celoti izvedli vseh pet delavnic. Čutila se je prisotnost treme, manjkalo pa ni tudi pristnih skupinskih objemov po prestani preizkušnji. Vsi udeleženci smo kolegialno zelo pridno sodelovali na delavnicah kolegov, morda celo bolj kot pri drugih treningih. Skupine so od trenerjev dobile tudi iskreno povratno informacijo, zato je bila izkušnja za nas še bolj dragocena. Pogled naprej
Prišel je zadnji dan in s tem čas, da ocenimo svoje trenerske kompetence in načrtujemo svoje nadaljnje učenje. Čas pa smo si vzeli še za zbiranje idej za prihodnje projekte, ki bi jih udeleženci ob pomoči naših organizacij preko programa Erasmus + lahko izvedli v prihodnosti. Še zadnjič smo si naložili testenine in pomfrit za večerjo ter še zadnjič preživeli skupni večer v rumeno-zelenem območju. Da je bila zadnja faza razvoja skupine taka, kot mora biti, smo ob poslavljanju potočili tudi nekaj solza in si obljubili, da se še vidimo. Naslednje jutro ali pa že kar ponoči pa smo odvlekli svoje kovčke mimo trajektov nazaj do avtobusne postaje in se odpeljali do Zagreba, kjer so se naše poti dokončno ločile. Ampak ne za vedno, saj smo (kot se spodobi!) še vedno v stikih preko Facebooka.
Suzana:
Takšni treningi so vedno zelo zanimivi, saj spoznaš veliko novih ljudi, ki prihajajo iz različnih držav in različnih organizacij. To ti omogoča mreženje in pridobivanje novih znanj in izkušenj. Prav tako pridobivaš samozavest ter si izboljšuješ komunikacijske in predstavitvene spretnosti, ki jih v današnjih časih resnično potrebuješ.
Teja:
S treningom sem povečala svoje zavedanje o problematiki brezposelnosti mladih v različnih državah. Hkrati sem tudi osvežila in nadgradila svoje trenersko znanje. Čeprav neke vsebine okvirno že poznaš, je vedno zanimivo, ko vidiš, kako se jih lotevajo drugi. Dobila sem veliko idej za konkretne aktivnosti in izboljšave v svojih prihajajočih delavnicah. Vendar trening na koncu poleg same vsebine vrednega naredijo pravi ljudje, tako trenerji kot udeleženci. Spomnim se izpolnjevanja prijave in preverjanja informacij o treningu, kjer je pisalo: Estonia – 2 participants, Latvia – 2 participants, Poland – 2 participants … Ampak ko prideš tja, številke in države dobijo obraze in imena. Postanejo tvoj svet za tistih 10 dni in tako ali drugače vplivajo nate. Z njimi stkeš pristne vezi, učiš se iz njihovih izkušenj in pogledov, še več pa se pridobiš iz tega, da z njimi delaš in se iz njihovih odzivov vedno znova učiš o sebi ter se razvijaš – tako profesionalno kot osebnostno.