Najprej je orala ledino v Slovenski vojski in postala prva vojaška pilotka v Sloveniji. Po skoraj sedmih letih službovanja v vojski si je kot večina pilotov tudi ona zaželela napredovanja – leteti na večjem in močnejšem letalu. Septembra 2005 se je tako pridružila Adrii Airways in svojo kariero kopilotke začela na 50-sedežnem letalu Canadair Regional Jet CRJ200. V letošnjem juniju pa je postala kapitanka na letalih Canadair Regional Jet CRJ200/900.

Alja, iskrene čestitke! Kapitanski izpit je seveda enak za moške in ženske. Pa vendar smo številni tvoji sodelavci mnenja, da je tvoj dosežek še posebej dragocen, saj ne predstavlja velikega koraka samo zate, ampak tudi za Adrio Airways in celotno Slovenijo. Verjamem, da bo tvoj uspeh še dolgo časa navdihoval, nagovarjal in opogumljal slovenski nežnejši spol, ki morda do sedaj še pomislil ni na to, da se v življenju lahko poda tudi na tako pot. Kako se počutiš kot kapitanka?

Hvala, dobro. A vse je še relativno sveže in sploh ne morem reči, da se počutim kaj drugače.

Ali je bila pot do naziva ᾽kapitan᾽ težka?

Pot niti ni težka, je pa dolga. To je eden od poklicev, kjer šolanje zagotovo traja najdlje. Kar se moje karierne poti tiče, je bila ovinkasta in zato še malo daljša, kajti preden sem začela leteti v Adrii, sem v Slovenski vojski letela na helikopterjih. Ravno ta pot naokrog do cilja mi je dala v letalskem smislu širino, drugačne izkušnje, doživetja in različne poglede ter me tudi obogatila. Ker zgolj naziv kapitan nikoli ni bil cilj, h kateremu bi stremela, se mi zdi, da je to nekaj, kar je prišlo, se zgodilo dokaj samo po sebi.


Kako poteka šolanje za kapitana v Adrii Airways?

Kapitansko šolanje je sestavljeno iz več sklopov. Prvi je teoretični del, ki ga mi imenujemo Command Course. Ta poteka v obliki predavanj in delavnic. Kandidate pripravi na simulatorski trening in linijsko letenje. Velik poudarek  je na vlogi kapitana v čim širšem pogledu celotne operacije, še posebno pa v zvezi s Cockpit Resource Managementom ali na kratko s CRM – to je veda o učinkovitem povezovanju podrejenih članov posadke v dobro delujočo ekipo.

Temu sledi simulatorski trening, kjer se kandidat za kapitana presede z desnega kopilotskega sedeža na levi kapitanski sedež v pilotski kabini.  Poudarek je na upravljanju letala v običajnih in neobičajnih situacijah, še posebno pa se posvetimo sprejemanju odločitev in urjenju postopkov v sili. Trening se zaključi z uspešno opravljenim preverjanjem znanja.

---

Simulatorskemu treningu sledi linijsko letenje, ki se izvaja na letalu in vedno poteka pod budnim očesom kapitana inštruktorja. Ta je ves čas treninga pravzaprav v dvojni vlogi.

---

Poleg svoje inštruktorske vloge opravlja še delo kopilota. Pri linijskem letenju se kandidat sooča z vsakodnevno operacijo in nalogami, ki jih ta prinaša. Pridobiva si izkušnje, hkrati pa si  tudi  krepi samozavest/samozaupanje, da bo lahko kasneje kos izzivom, ki jih v sodobnem letalskem prometu nikoli ne manjka. V zadnjem delu linijskega treninga čakajo nanj še tako imenovani evaluation flights, to so leti, kjer kapitan inštruktor izpraševalec preveri pridobljene sposobnosti in znanje, potrebno za opravljanje dela kapitana. Šele po petih uspešno opravljenih tovrstnih preverjanjih lahko kandidat opravi zaključni kapitanski izpit. Ta se zaradi svoje kompleksnosti opravi na simulatorju letenja.
Alja Bercic Pilot Adria Airways Canadair CRJ900 980x600 Inn

Ne morem se izogniti klasičnemu vprašanju, ki ga vedno zastavljajo mamam, uspešnim v »moških« poklicih. Kako vam uspe usklajevati ta dva svetova?

Sem pilotka in sem mama, zame to nista dva svetova, temveč en – moj svet.  A ta svet se precej hitro vrti. Za čisto vsak dan sproti usklajujem urnike, saj pri nas dan ni enak dnevu. To mi jemlje največ energije. Kadar se odpravljam na letenje zjutraj, je vrtec še zaprt, ko končujem letenje pozno zvečer in se vrnem domov, mora biti doma že vse tiho …

Kadar letim, moram izklopiti telefon in takrat me ni. Na srečo lahko v službi odklopim skrbi, ali je doma oziroma v vrtcu vse v redu. Kar se tega tiče, sem vedno mirna. Imam namreč podporo ljubeče družine, čudovitih vzgojiteljev v vrtcu, včasih bolj prijaznega plana letenja v službi, kot ga imajo kolegi, in seveda mojega navihanega petletnika, ki dojema ta tako drugačen ritem od večine otrok kot nekaj najbolj samoumevnega. Brez vse te pomoči bi ostala moja želja po opravljanju tega poklica neizpolnjena. Moram pa priznati, da sploh ne vem, kdaj mi je bilo nazadnje v življenju dolgčas.

Ali si sedaj uresničila vse svoje letalske sanje?

Ah, kje pa ..., te se nikoli ne prenehajo.

Draga Alja, srečno na vseh tvojih poteh  – v zraku in na zemlji!

Vir: Adria. Dostopno TUKAJ