Sive ekonomije se ne moremo znebiti popolnoma!
| 50 odtenkov sive ekonomije
Objavljamo zanimiv intervju s profesorjem Friedrichom Schneiderjem, profesorjem ekonomije na Univerzi Johannes Kepler, ki ga je pripravil novinar Euronews, Maithreyi Seetharaman.
Vprašanje: Zakaj se ljudje vključujejo v sivo ekonomijo - ali imajo Evropi možnost izbire?
Odgovor: Veliko ljudi, še posebej najbolj revnih, nima izbire. Obstaja veliko povpraševanje po delovni sili v sivi ekonomiji. Je enostavno, kratkotrajno in obeta zaslužek 50 ali 100 ali celo 200 evrov na teden. Ti ljudje so v stiski in nujno potrebujejo denar za nakup hrane in drugih potrebščin. Nekdo, ki nima zaposlitve, je bolj nagnjen k vključevanju v sivo ekonomijo.
V: Kaj pa podjetja, ki se vključujejo v sivo ekonomijo - se tu pojavi vprašanje dostopa do finančnih sredstev, se lahko ponovno vključijo v formalno ekonomijo?
O: Na nek način je delovanje znotraj sive ekonomije res cenejše - dobiček podjetja se lahko zelo poveča. Če pa so naenkrat prisiljeni v to, da se ponovno vključijo v formalno ekonomijo, se soočijo z zvišanjem stroškov. Hitro se znajdejo tudi na radarju davčnih organov.
V: Kaj menite o Evropski platformi, ki naj bi se ukvarjala z odpravo sive ekonomije?
O: Vsaka država ima svoje načine in sredstva za zmanjševanje sive ekonomije, bodisi z višanjem kazni ali s spodbudami in pozitivno usmerjenimi ukrepi. Med sabo se tako razlikujejo, da ni mogoče govoriti o skupni politiki EU za zmanjšanje sive ekonomije. Na primer, če nekaj delam z vami in vam za to kasneje plačam 50 evrov, ker ste mi pomagali, je to siva ekonomija? V nekaterih državah je, v drugih pa gre za prijateljsko donacijo. V skandinavskih državah gre mnogo hitreje za obliko sive ekonomije v primerjavi s Španijo, Italijo ali Grčijo in celo Avstrijo. Če si priča vlomu, boš hitro poklical policijo, če pa opaziš, da je pri sosedu v nedeljo dopoldne pleskar, ne boš rekel: "Poglej, tale pa krši zakon, saj dela na črno".
V: Kako potem izračunamo delež sive ekonomije?
O: Vprašamo ljudi. Nekateri bodo podcenjevali, drugi precenjevali obseg sive ekonomije v lastni državi. Tako dobimo poglobljeno znanje o velikosti sive ekonomije v državi. Druga metoda pa je analiza, zakaj ljudje delajo v sivi ekonomiji - in povezava z uporabo gotovine. Recimo, da v Veliki Britaniji ocenjujejo delež sive ekonomije na 9 odstotkov, če odštejemo zakonito kupljen material, bi to znašalo 6 odstotkov, kar je za Veliko Britanijo veliko.
V: Bi ta delovna mesta obstajala, če ne bi bilo sive ekonomije?
O: Če bi se vse te aktivnosti potem prenesle na formalno ekonomijo? Seveda ne. Čiščenje bi v Avstriji stalo približno dvakrat toliko kot sedaj. Iz sedanjega povprečja 8-12 evrov bi se dvignilo na 16-20 evrov. Potem pa bi ljudje rekli: "Če pa moram toliko plačati, raje počistim sam".
V: Siva ekonomija obstaja že stoletja. Je način, da jo izničimo ali vsaj omejimo?
O: Če imate močne spodbude na strani države, kot so davčne olajšave, potem jo lahko omejite. Del dejavnosti iz sive ekonomije se tako prenese v formalno ekonomijo. Davčne olajšave in davčne izgube pa se med sabo pokrijejo. To je najbolj donosen način. Kazni lahko delujejo do neke mere, vendar niso zelo učinkovite. Moramo pa se sprijazniti s tem, da bomo sivo ekonomijo v različnih obsegih v Evropi vedno imeli. Bi pa rešili veliko težav, če bi jo zmanjšali za tretjino ali celo polovico.
Vir: Euronews
"Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru kampanje 'Vklopi razum – zahtevaj račun!', katere namen je ozaveščanje javnosti o negativnih posledicah sive ekonomije."
KDO SMO IN KAJ POČNEMO?
N E F I K S
Poslanstvo zavoda je mladim in mladinskim organizacijam zagotavljati ustrezno strokovno podporo pri beleženju in evidentiranju neformalnega izobraževanja in učinkov mladinskega dela z namenom njegovega priznanja v širši družbi. Nadalje je namen zavoda mladim pomagati pri kariernem razvoju, zaposlovanju in aktivnem državljanstvu ter zagotavljati pomoč in podporo pri organizacijskem in drugem razvoju mladinskih in nevladnih organizacij.
Zavod Nefiks
+386 
