Zaradi sive ekonomije trpijo predvsem gospodarska vlaganja, saj je v formalnem gospodarstvu prisoten velik strah pred nelojalno konkurenco. Potreba po jasnih reformah in ukrepih za boj proti sivi ekonomiji je več kot očitna.
Zunanji vlagatelji menijo, da je siva ekonomija v Latviji posledica nezadostnega nadzora in nizkih sankcij za kršitelje. Manjkajo tudi spodbude za tiste, ki se ravnajo v skladu z zakonom. Vse to se odraža v zelo slabi davčni kulturi države. Če bi se država spopadla s stemi problemi s strožjim nadzorom, visokim kaznim za kršitelje in tudi finančnimi spodbudami za tiste, ki prijavijo dohodek, bi se lahko vsaj deloma uspešno soočila s problemom sive ekonomije.
Latvija izstopa v Baltiku
Raziskava med baltskimi državami kaže na jasen prepad med Latvijo in ostalimi državami. Potem, ko je leta 2010 bil delež vseh držav bolj kot ne izenačen, je v zadnjih letih Latvija precej nazadovala. Deloma gre za posledico zmanjšanja ukrepov na tem področju. Reforme so zato nujne na področju neprijavljenih dohodkov, predvsem v gradbenem sektorju, ki predstavlja pomemben delež sive ekonomije.
Predlogi za spremembe so predvsem na področju ureditve davčnega sistema, osveščanja javnosti, poenostavitev birokracije in prevetritev zakonodaje na področju gospodarstva. Nekaj priložnosti je gotovo tudi v razvoju že obstoječih projektov: elektronske podatkovne zbirke različnih inštitucij morajo postati bolj učinkovite in združljiv, promocija elektronskega plačevanja itd.
Več kot polovica Latvijcev meni, da je sprejemljivo prejeti del plače v kuverti, tako meni tudi 43 odstotkov Litvancev in 34 odstotkov Estoncev.
Vir: Baltic Times
"Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru kampanje 'Vklopi razum – zahtevaj račun!', katere namen je ozaveščanje javnosti o negativnih posledicah sive ekonomije."