Nefiks
Torek, 25 Julij 2017

10 razlogov zakaj je dobro znati več jezikov

V porastu je povpraševanje po zaposlenih, ki govorijo več kot le en tuj jezik. Vendar biti večjezičen ni več pomembno samo za krepitev življenjepisa.


Učenje tujega jezika bo ne le izostrilo tvoj razum ampak tudi izboljšalo tvojo kvaliteto življenja, trdijo jezikovni strokovnjaki, člani na NIU (Northern Illinois University).
Le ti strokovnjaki so: Katharina Barbe, Karen Lichtman, Katja Wiemer, John Evar Strid, Mandy Faretta-Stutenberg.
Prav ti strokovnjaki pa so hitro prišli do 10 glavnih prednosti učenja in znanja tujih jezikov.

jk

1) Prednost na trgu dela
No pa začnimo kar z najbolj očitnim. Vsi omenjeni strokovnjaki se strinjajo, da znanje jezikov predstavlja karierno prednost. To je nekaj kar Barbe ne more dovolj pudariti, ko nagovarja študente, ki so zainteresirani za študij tujih jezikov. >>Navadno začnem s predavanjem o prednostih, ki se jih lahko zavedajo tisti, ki se učijo tujega jezika. Tako iz vidika plače kot zaposljivosti. Prav tako pa poudarim tudi avanturističen pomen, ko se učijo novega jezika in kulture.<<

2) Debelejši upokojenski račun
Ker imajo tisti, ki se učijo tujih jezikov tudi potencial večjega zaslužka v primerjavi s tistimi, ki znajo le materni jezik, lahko pričakujejo tudi ''jezikovni bonus'' v obliki večje pokojnine. Članek iz The Economist je na hipotetičnem primeru večjezičnega delavca preveril kako je unovčil svoje znanje tujega jezika v določenem času. Ugotovili so, da je npr. znanje španščine vredno dodatnih 51.000 USD na upokojenskem računu, znanje francoščine 77.000 USD in nemščine 128.000 USD.

3) Boljše razumevanje maternega jezika
Naš prvi jezik doživljamo naravno in o njegovi vsebini pogosto sploh ne razmišljamo globlje. >>Ko si sposoben primerjati dva jezika ugotoviš, da je mnogo drugih načinov za oblikovanje stavkov ali izražanje. Torej, če povzamemo, pridobiš boljše razumevanje kako je tvoj materni jezik strukturiran.<< pove Lichtmanova.

4) Bolj izpopolnjeni stroški potovanj
Večjezičnost olajša potovanja, ga naredi bolj zanimivega in dovoljuje več osebnih interakcij. >>Veliko bolj intenzivno lahko doživiš potovanje, če poznaš jezik.<< izrazi Lichtmanova. <<V nasprotnem primeru si le turist.<<

5) Lažje razumevanje ostalih jezikov
Ko se enkrat naučimo tujega jezika, je učenje drugega, tretjega in/ali četega tujega jezika veliko lažje navaja Lichmanova. In ona bo že vedela, saj govori štiri.

6) Globalna perspektiva
Učenje tujega jezika dviga zavedanje, da druge države in skupine ljudi dela stvari drugače. >>Ko osvajaš nov jezik, se ne učiš le besedišča ampak se učiš, kako umestiti ta jezik v kontekst druge kulture.<< navaja Barbe.

7) Večji možgani
Aktivnost možganov v povezavi z uporabljanjem dveh ali več jezkov ima hitre vidne učinke, navaja Faretta-Strutenbergova. Zato 'večjezični možgani' izgledajo in delujejo drugače, kot 'enojezični možgani'. Večjezični imajo boljše izvršilne funkcije-v osnovi to pomeni, da bolje preklapljajo med različnimi opravili ali filtrirajo nepotrebne informacije. Raziskava je pokazala, da študentje, ki študirajo tuje jezike dosegajo boljše rezultate na drugih predmetnih področjih. >>In kar je najbolj vznemerljivo je, da ne potrebuješ biti večjezičen od rojstva. Nedavna študija je pokazala rast možganov pri odraslih, ki so se intenzivno učili tujega jezika v zelo kratkem časovnem obdobju 14 mesecev.<< še doda Faretta-Strutenbergova.

8) Ostrejši spomin s staranjem
Celoživljenjska večjezičnost dokazano upočasnjuje škodljive učinke naravnega staranja na nevrološko učinkovitosti. >>Med tem, ko se večjezičneži starajo, presegajo enojezičneže v kognitivnih funkcijah, kot je priklic epizodnih spominov,<< navaja Weimerova. Ugotavlja še, da je prednost, povezana s starostjo, v katerem oseba pridobi znanje tujega jezika. Zato zgodnja večjezični vodi do bolj izrazitih prednosti možganov. Profesor Strid prav tako navaja nedavno raziskavo, ki je razkrila, da se pojavi nastop demence pri večjezičnežih v povprečju v štirih do petih let pozneje, kot pri enojezičnih ljudeh.

9) Širše možnosti izobraževanja
Poznavanje tujega jezika razširi tvoje obzorje učenja, ker imajo nekateri programi jezikovne zahteve, pove Barbe. To drži tudi pri mnogih doktorskih programih, zato govorjenje tujega jezika zagotavlja prednost pri vpisu na podiplomski študij. Strid dodaja, da večjezičnost prav tako odpira dostop, do novih virov informacij, vključujoč govorce tujih jezikov ter literaturne in raziskovalne članke, ki niso objavljeni v maternem jeziku.

10) Nov pomen
Rek ''izgubljeno s prevodom'' drži. >>Nekatere ideje in besede, ki se dogajajo v enem jeziku se težko izrazijo v drugem jeziku,<< pravi Strid. Na primer, angleščina ne more z lahkoto izraziti nivoje spoštovanja, kot ga lahko najdemo v jezikih kot so npr. korejski in japonski.

Če je kateri koli od naštetih razlogov zbudil tvoje zanimanje, se prijavi v Nefiks jezikovne klube po celi Sloveniji. Učili se bomo različnih jezikov, kot so angleščina, nemščina, španščina, italijanščina in še kakšnega.

Kaj JE jezikovni klub?
  • pogovor v tujem jeziku
  • skupina mladih, ki jih zanima isti tuj jezik
  • skupina, ki združuje začetnike in tiste, ki že obvladajo
  • 90 min tedenske jezikovne zabave 


Kaj NI jezikovni klub?

  • jezikovni tečaj
  • inštrukcije
  • slovnica, slovnica in še malo slovnice

Kako potekajo srečanja kluba?
Srečanja bodo zastavljena tako, da boste imeli možnost pridobiti oz. osvežiti svoje znanje tujega jezika s pomočjo rojenega govorca, vse od osnov pa do kompleksnejših sestavkov. Jezikovni klub ne more predstavljati nadomestila jezikovnemu tečaju, lahko pa ga podpira, saj mladim omogoča, da v njem v pogovoru uporabite vse, česar ste se naučili v šoli ali na jezikovnem tečaju.

Vabljen/a k prijavi:

gumb

Klubi potekajo od sredine marca naprej. Kje in kdaj?

LJUBLJANA, ob četrtkih od 19.00 - 20.30 ure - NEMŠČINA (nadaljevalna stopnja)
LJUBLJANA, ob sredah od 18.00 - 19.30 ure - ANGLEŠČINA (nadaljevalna stopnja)
LJUBLJANA, ob torkih ob 17.00 - 18.30 ure - KITAJŠČINA (začetna stopnja)
CELJE, ob torkih od 16.30 - 18.00 ure - ANGLEŠČINA (nadaljevalna stopnja)
MARIBOR,  ob ponedeljkih od 16.00 - 17.30 ure  - NEMŠČINA (začetna stopnja)
KOČEVJE, ob torkih od 16.30 - 18.00 ure  - ANGLEŠČINA (začetna stopnja)
LUCIJA, ob torkih od 16.30 - 18.00  - ŠPANŠČINA (začetna stopnja)
LUCIJA, ob četrtkih od 18.00 -19.30  - NEMŠČINA (začetna stopnja)
NOVO MESTO, ob torkih od 18.00 - 19.30 ure  - ANGLEŠČINA (nadaljevalna stopnja)
VELENJE, ob četrtkih od 16.30 -18.00  - ŠPANŠČINA (začetna stopnja)
SEŽANA, ob sredah od 16.30 -18.00  - ITALIJANŠČINA (začetna stopnja)


povzela: Anita Boljte
vir: newsroom.niu.edu
foto: pixabay