Nefiks
Četrtek, 22 Junij 2017

Socialna aktivacija skozi prostovoljstvo

Socialna aktivacija prebivalstva je eden od ključnih pristopov, s katerim evropske države rešujejo problematiko velikega števila dolgotrajno brezposelnih in težje zaposlijivih oseb iz ranljivejših skupin. Gre za ukrepe, katerih namen je opolnomočenje oseb, ki tvegajo socialno izključenost, in njihova ponovna vključitev v aktivno življenje.

Kot konkreten ukrep socialne aktivacije, zlasti brezposelnih, se kaže tudi prostovoljstvo, zato so na Slovenski filantropiji izvedli analizo trenutnega stanja na tem področju in izdelali priporočila za socialno aktivacijo brezposelnih in drugih ranljivih skupin skozi prostovoljstvo.

Večina organizacij, tako nevladnih kot javnih zavodov, v svoje vrste sprejemajo prostovoljce naključno, glede na interes, ki ga posamezniki izkažejo sami, ali glede na potrebe. Od 94 organizacij, ki so se odzvale na vprašalnik Slovenske filantropije, jih je 83 pritrdilo, da v svoje delovanje vključujejo tudi prostovoljce iz ranljivih skupin. Pojem »ranljive skupine« je morda neustrezen, saj veliko brezposelnih in mlajših upokojencev, ki se vključujejo v prostovoljske dejavnosti, ni v socialni ali finančni stiski, ampak imajo le veliko prostega časa in veselja do dela. Največji delež vključenih je brezposelnih (80%) in upokojencev, mlajših od 75 let (61%). Sledijo mladi z manj priložnostmi (41%), upokojenci nad 75 let, osebe z duševnimi težavami, migrantje, invalidi, bivši odvisniki, Romi in brezdomci.

 

volunteer1p

Prostovoljstvo lahko pozameznikom iz ranljivih družbenih skupin mnogo da: od občutka sprejetosti in pripadnosti, do občutka lastne vrednosti in samospoštovanja. Pomaga jim ohranjati in širiti socialno mrežo ter jih potegne iz pasivnega črnogledega vsakdana. A vključevanje resnično ranljivih posameznikov je zahtevno in pomeni veliko časa in denarja, tega pa javnim zavodom in nevladnim organizacijam velikokrat primanjkuje, zato se le redko odločijo za načrtno vključevanje. Za takšen kurativni pristop je potrebno kar nekaj sprememb, tudi sistemskih: stalnejše financiranje in zagotavljanje sredstev tako za prostovoljce (povrnitev potnih stroškev, malica pri delavniku daljšem od 4 ur ipd.) kot tudi za zaposlene (potreba po usposobljenih mentorjih oz. koordinatorjih); informiranje in promocija v medijih – prostovoljstvo kot družbeno koristna aktivnost; tesnejše povezovanje z vsemi organizacijami, ki se ukvarjajo z ranljivimi osebami (Centri za socialno delo, Zavod RS za zaposlovanje, patronažne službe zdravstvenih domov ipd.), boljši posluh s strani države in državnih institucij.

Ciljna skupina prostovoljskih organizacij so zato največkrat tisti posamezniki, ki ne potrebujejo posebne mentorske podpore. Analiza je pokazala, da mnoge organizacije dobivajo najkakovostnejše prostovoljce prav med mladimi brezposelnimi z univerzitetno izobrazbo, ki si s prostovoljstvom nabirajo izkušnje, medtem ko iščejo redno zaposlitev. Podobno je tudi z mlajšimi upokojenci, ki želijo še naprej deliti svoje izkušnje in porabljati presežno energijo, medtem ko se posamezniki ostalih ranljivih skupin le redko vključijo v programe.

volunteer2p
Vključevanje brezposelnih je dobro za njihovo osebnostno rast, mreženje in pridobivanje kompetenc, organizacije pa s tem dobijo kvalificiran in angažiran kader, ki ga potrebujejo. A paziti je treba, da ne prihaja do izkoriščanj, tako s strani organizacij – da prostovoljstvo ne postane nadomestilo zaposlitvam, kot s strani prostovoljcev – za pridobivanje dodatne denarne socialne pomoči. Organizirano prostovoljstvo z usposobljenim kadrom, kjer strokovni mentorji mlade spodbujajo k razvoju kompetenc, vključevanju v življenje v skupnosti in k utrjevanju občutka lastne vrednosti, je tako lahko učinkovit pristop k boljši zaposljivosti. Seveda pa je zato potrebna širša promocija prostovoljstva, da bi delodajalci v čim večjem številu upoštevali s prostovoljstvom (neformalno) pridobljena znanja.

***
Viri:
Nevenka Alja Gladek (2017). Socialna aktivacija brezposelnih in drugih ranljivih skupin skozi spodbujanje prostovoljstva. Priporočila. Ljubljana: Slovenska filantropija. Pridobljeno 21.3.2017, s http://www.prostovoljstvo.org/resources/files/pdf/Socialna_aktivacija_brezposelnih_in_drugih_ranljivih_skupin_skozi_spodbujanje_prostovoljstva.pdf

Socialna aktivacija brezposelnih skozi spodbujanje prostovoljstva. Analiza. Ljubljana: Slovenska filantropija. Pridobljeno 21.3.2017, s http://www.prostovoljstvo.org/resources/files/pdf/analiza.pdf

Vir slik: pixabay.com