Kljub temu, da smo obravnavali veliko tem, bi lagala, če bi rekla, da je vse, česar sem se naučila na treningu, povezano z njimi. Udeležba na mednarodnem treningu je enkratna izkušnja, kjer spoznaš nove ljudi, seveda, a spoznaš tudi sebe. Spoznaš nove kraje, običaje, iščeš skupne točke v razlikah in različnosti v podobnostih. Razvijaš nove odnose in se sprašuješ, če, kateri med njimi in kako se bodo ohranili po tem tednu, saj se zdi, da se z udeleženci poznaš že veliko, veliko dlje.

Menim, da vsakič, ko gremo, moramo nekaj pustiti za seboj. Sama za sabo puščam nasmehe, poglede, pogovore, občutke, pesmi in še veliko veliko drugega. Mednarodna izkušnja mi je dela veliko več, kot lahko stoji v teh vrsticah (in med njimi).

Slika: Je kar lepo, ko naletiš na domač pozdrav :)


Obe sliki: Lago di Como.

Slika: Ko prideš s podzemne, se lahko s samo enim pogledom prepričaš, da si izstopil na pravi postaji, pri milanski stolnici (Duomu).

Slika: Med stolpiči Duoma.

Slika: pogled na Piazza del duomo.

Slika: Kombinacija tradicionalnega in modernega v Milanu.

Slika: Ko bom velika, bom nakupovala tu…

Slika: Moderni del mesta.

Slika: Spomeniško pokopališče, ki prej kot na pokopališče, spominja na grajski vrt.

Slika (avtorica fotografije: Mariola Ceka): Ekipa mednarodnega treninga Me, Myself and I. Nasvidenje septembra! 

Slika (avtorica fotografije: Andreja Kos): Turisti v Milanu.

Pripravila: Ksenija Zečević