Nefiks
Ponedeljek, 20 Avgust 2018

Pravni nasvet za prekarce #2

V Zavodu Nefiks smo se odločili da odgovorimo na nekatera pravna vprašanja prekarnih delavcev. Imena bodo ostala anonimna, zgodbe pa bodo pomagale mladim, ki so se znašli v podobni situaciji.
Če poznate koga, ki bi bil z nami pripravljen deliti svojo izkušnjo s prekarnim delom in pomagati mladim, ki so se znašli v podobni situaciji, ga prosim usmerite naj piše na nina.skalic@nefiks.si. Podpis pogodbe s smehom nad prekarno deloMarko pravi:
Delam pri delodajalcu že nekaj mesecev (polni delavni čas), vendar nisem podpisal nobene pogodbe. Delodajalec mi v tem času prav tako ni zagotovil nobenega statusa, nisva se dogovorila o načinu in količini plačila. Vsakič ko sem se poizkušal z njim pogovoriti o tem je odlašal s pogovorom v smislu, da nima časa. Delodajalec je nenadoma prekinil sodelovanje z mano. Želi me nekaj plačati vendar, pravi naj si sam zamislim kako. Je to normalno?  Kakšne so moje pravne možnosti oziroma kako preprečiti takšno situacijo v prihodnje.
Delojemalec lahko v času delovnega razmerja zahteva od delodajalca izročitev pogodbe o zaposlitvi. Svetujem, da pred pričetkom izvrševanja delovnih nalog se delojemalec in delodajalec dogovorita o vseh pomembnih stvareh, ki se dotikajo delovnega razmerja. Delodajalec mora delojemalcu izročiti vsaj tri dni pred pričetkom opravljanja dela pogodbo o zaposlitvi s katero se delojemalec seznani z njeno vsebino in morebiti poda svoje pripombe nanjo. Pogodba je sklenjena v trenutku, ko se obe stranki pogodbe strinjata o njeni vsebini in v znak strinjanja podata svoje svobodne podpise. Delavec prejme izvod podpisane pogodbe. Ne glede na to, pa obstaja izjema kot v danem primeru. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pozna izjemo, ki pravi, da če obstojijo elementi delovnega razmerja je pogodba sklenjena za nedoločen čas. Delojemalec lahko v času delovnega razmerja zahteva od delodajalca izročitev pogodbe o zaposlitvi. To mora storiti v pisni obliki. Delodajalec ima čas osem dni od prejema, da se odzove na dopis. V kolikor delojemalec ne prejme odgovora od delodajalca lahko sproži spor pred delovnim sodiščem. To lahko stori v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti. Delavec se lahko obrne na Inšpektorat za delo in prosi za njegovo posredovanje v sporu in sicer po osmih delovnih dneh od vročitve pisnega zahtevka delodajalcu.
Brez pravne podlage se takšno delo smatra za delo na črno kot ga opredeljuje Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1). Če delodajalec omogoči posamezniku, da opravlja delo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi oz. ga ne prijavi v socialna zavarovanja se smatra, da gre za delo na črno. Prav tako se za delo na črno šteje tudi, če delodajalec posamezniku omogoči delo brez sklenjene civilne pogodbe. Oseba, ki je zaposlena na črno lahko kadarkoli med zaposlitvijo pri pristojnem nadzornem organu vloži prijavo zoper delodajalca zaradi takšne zaposlitve. Če gre za posameznika s katerim bi moral delodajalec skleniti pogodbo o zaposlitvi, se po ZPDZC-1 in ZDR-1 smatra, da je delodajalec s to osebo sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom. To odpade le v primeru, če ima posameznik, ki opravlja delo na črno že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polen delovni čas ali pa če ta oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje tovrstnega dela. V primeru, da je ta oseba že zaposlena s krajšim delovnim časom, pa ji gre sorazmerni del do polnega delovnega časa. Če pri opravljanju dela na črno delodajalec in posameznik ne izkažeta koliko časa je takšna zaposlitev trajala, se smatra, da je ta trajala tri mesece. V takem primeru, ko nazorni organ ugotovi kršitev mora delodajalec osebi, ki je pri njemu opravljala delo na črno v roku treh dni od ugotovitve kršitve izročiti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Če ta oseba še vedno ne prejme pogodbe lahko zahteva sodno varstvo pri pristojnem sodišču. Delodajalec je v danem primeru primoran, da za celotno obdobje trajanja zaposlitve na črno poravna obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Iz tega izhaja, da mora poravnati najmanj minimalno plačo za vsak mesec opravljanja dela. Prav tako mora poravnati tudi za nazaj zneske socialnega zavarovanja. Gre dodati tudi, da delodajalec bo za to kršitev prejel predpisano globo po ZPDZC-1.   
Ne nazadnje pa kršenje pravic delavcev kot so neplačevanje plače in socialnih prispevkov pomeni tudi kaznivo dejanje po Kazenskem zakonikom (KZ-1). V takem primeru lahko delojemalec delodajalca ovadi na policijski postaji. Delodajalcu na tej podlagi grozi do treh let zapora in denarna kazen.

Avtor članka: Adriana Lorenzutti
***
Pasica s smehom nad prekarno delo