Nefiks
Ponedeljek, 23 Julij 2018

Pravni nasvet za prekarce #3

V Zavodu Nefiks smo se odločili da odgovorimo na nekatera pravna vprašanja prekarnih delavcev. Imena bodo ostala anonimna, zgodbe pa bodo pomagale mladim, ki so se znašli v podobni situaciji.
Če poznate koga, ki bi bil z nami pripravljen deliti svojo izkušnjo s prekarnim delom in pomagati mladim, ki so se znašli v podobni situaciji, ga prosim usmerite naj piše na nina.skalic@nefiks.si. Nives pravi:
Delam že kako leto za delodajalca, preko sp.-ja. Načeloma imam 8 urni delavnik vendar imam zelo stresno službo in delodajalec neprestano pričakuje, da delam nadure. Občasno delam tudi ponoči. Ko zbolim moja bolniška seveda ni plačana. Strah me je, da resno zbolim, zaradi vsega stresa. Zanima me, kako so te stvari urejene z vidika delavno pravne zakonodaje v Sloveniji?

PravniNasvetZaPrekarce3Nov zakon na področju delovnega prava je leta 2013 prinesel novost, t.i. ekonomsko odvisnih oseb. Ekonomsko odvisno delo je vsekakor potrebno razlikovati od drugih oblik dela. Ureditev v ZDR-1 je zelo skopa, kar pomeni, da bo urejanje ekonomsko odvisnih oseb trenutno prepuščeno v veliki meri praksi. Zakonodajalec je v 223. členu prehodnih in končnih določb ZDR-1 predvidel, da se trenutni določbi, ki jih vsebuje ZDR-1 uporabljata do uveljavitve novega zakona, ki bo urejal celovito položaj ekonomsko odvisnih oseb. V sodni praksi je zaslediti le eno sodno prakso in še ta se nanaša na spor o pristojnosti v zadevi odločanja statusa ekonomsko odvisne osebe. Iz sodne prakse ugotovimo, da ugotavljanje obstoja ekonomske odvisnosti ne pomeni podlage za ugotovitev delovnega razmerja, kar pa posledično pomeni, da v tej zadevi delovno sodišče ni pristojno ampak pristojnost pripada Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Od uveljavitve ZDR-1 je preteklo že pet let. Zakonodajalec pa v tem obdobju še vedno ni poskrbel, da bi to področje ustrezno uredil.

ZDR-1 je tako delno uredil tudi vprašanje delavcev, ki delajo pri delodajalcu na podlagi s.p.-ja. Samostojni podjetnik na trgu dela lahko nastopa v (ne)odvisnem razmerju do naročnika. Kdo bo plačal prispevke pa je povsem odvisno od dejanskih okoliščin in razmerij. Oseba, ki dela na podlagi s.p. je lahko nosilka statusa ekonomsko odvisne osebe. Vendar gre poudariti, da ta status ne pripada avtomatsko. Ekonomsko odvisna oseba je tista oseba, ki je registrirana kot s.p. in na podlagi civilne pogodbe, osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravlja delo za naročnika. Pogoj, ki ga je potrebno izpolnjevati je, da sam ne zaposluje delavcev in 80% letnih dohodkov prejema od istega naročnika. Toliko bolj velja za samostojnega podjetnika, ki ne zaposluje in ima vse dohodke od enega naročnika. Če so izpolnjeni ti pogoji je ekonomsko odvisna oseba po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta dolžna obvestiti naročnika, da je ekonomsko odvisna od njega. Za odločanje o vprašanju obstoja ekonomske odvisnosti je potrebno naročniku sporočiti in predložiti potrebna dokazila. Ekonomsko odvisna oseba ima nekatere pravice, ki izhajajo iz drugega odst. 214. člena ZDR-1 (prepoved diskriminacije, zagotavljanje minimalnih odpovednih rokov, prepoved odpovedi pogodbe zaradi neutemeljenih razlogov, zagotavljanje plačila za dogovorjeno delo, plačila davkov in prispevkov, uveljavljanje odškodninske odgovornosti). Ne glede na to pa če obstojijo elementi delovnega razmerja je potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi.   

Včasih nastaja težava, ko delodajalec delavca pogojuje, da se registrira kot samostojni podjetnik za zasedbo prostega delovnega mesta. V takem primeru bi lahko govorili o navidezni samozaposlitvi in obstoju vseh elementov delovnega razmerja. Ni pomembno kako stranki pojmujeta njeno skupno sodelovanje, pomembno je le ali obstojijo elementi delovnega razmerja, kot jih opredeljuje ZDR-1. Vendar poleg tega je potrebno za zasedbo specifičnega delovnega mesta izpolnjevati tudi pogoje, ki so predpisani z internimi akti delodajalca za takšno delovno mesto (izobrazba, izkušnje, delovna doba, itd.). Pristojno delovno sodišče v posamičnem konkretnem primeru presoja ali so izpolnjeni elementi delovnega razmerja ali ne.

Tako vidimo, da ima samozaposlena oseba možnost, da na dane okoliščine uveljavlja status ekonomsko odvisne osebe na koncu poslovnega leta ali ob obstoju elementov delovnega razmerja zahteva od delodajalca izročitev pogodbe o zaposlitvi oziroma nadalje zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem.

Avtor članka: Adriana Lorenzutti
Pasica s smehom nad prekarno delo