Nefiks
Torek, 13 November 2018

Najpogostejše kršitve delavskih pravic

Ob vstopu v katerokoli delovno razmerje je pomembno, da se poleg svojih dolžnosti zavedamo tudi svojih pravic. Obstajajo določena pravila, ki veljajo za zaposlene v vseh delovnih razmerjih. Najbolj osnovne pravice, ki morajo biti zagotovljene vsakemu delavcu so: pravica do opravljanja dela, ki je bilo zagotovljeno v pogodbi (delodajalec npr. ne more nenadoma spremeniti pogojev dela, če o tem ni bilo predhodnega sporazumnega dogovora), pravica do varnosti med opravljanjem dela ter pravica do zaščite njegove osebnosti in zasebnosti; ta zajema zaščito pred spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu in pravico do varnosti osebnih podatkov (ti brez delavčevega soglasja ne smejo biti samovoljno posredovani tretji nepooblaščeni osebi). To so najbolj osnovne in splošne pravice, obstajajo pa tudi druge, bolj specifične.   Najpogostejse krsitve delavskih pravic
Zakon o delovnih razmerjih določa pravice delavca v vseh individualnih delovnih razmerjih, katerih pogoji so določeni v  pisni pogodbi o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, in načeloma, razen v primeru z drugim zakonom določenih izjem, velja tako za zasebni kakor tudi javni sektor, za mobilne delavce in za delodajalce, ki imajo sedež ali prebivališče v Republiki Sloveniji.


1. PRIPRAVNIŠTVO
Pripravništvo (razen v zakonsko določenih izjemah) ne more trajati več kakor eno leto. V primeru, da pripravnik dela manj časa kakor eno leto, se lahko pripravniško razmerje podaljša, a ne za dlje kakor za pol leta. Pripravnikova plača ne sme biti manjša od 70 % plače, ki bi jo sicer prejemal za svoje delo, če ne bi bil pripravnik, poleg tega pa ne sme biti manjša od minimalne plače.
Volontersko pripravništvo je nekoliko drugačno, saj pomeni, da pripravnik zaradi neobstoja pogodbe o zaposlitvi ni v delovnem razmerju. Za svoje delo ne prejema nobenega plačila, pripada pa mu povračilo potnih stroškov in prehrane.

2. POSKUSNO DELO
Traja lahko največ pol leta, vendar se lahko podaljša, če je bil delavec v času opravljanja poskusnega dela začasno odsoten. Delavec ima v času poskusnega dela vse pravice iz navadnega delovnega razmerja.

3. DELOVNI ČAS
V delovni čas se šteje tako čas dejanskega opravljanja dela kakor tudi čas odmora in čas upravičene odsotnosti z dela.

4. PRAVICA DO ODMORA
Ob delu za polni delovni čas je delavec upravičen do pol ure odmora na dan, ki lahko nastopi po najmanj eni uri dela ali pa najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. Prav tako ima delavec vsak dan pravico do počitka oz. prostega časa. Ta mora trajati najmanj 12 ur, vsaj enkrat na teden pa mora imeti prost najmanj en cel dan, torej vsaj 24 zaporednih ur.

5. PRAVICA DO LETNEGA DOPUSTA
Minimalno trajanje letnega dopusta je 1 mesec oz. natančneje, 28 dni.
 
6. PRAVICA DO REGRESA ZA LETNI DOPUST
Delavcu ob letnem dopustu pripada tudi regres za letni dopust. Višina tega mora biti najmanj ena minimalna plača, izplačan pa mora biti najkasneje do 30. junija tekočega koledarskega leta.

7. PLAČA
Delodajalec mora delavcu plačo izplačati najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja (to lahko traja največ en mesec). Plača mora biti torej nakazana najkasneje 18. dne v mesecu. Kadar je plačilni dan dela prost dan, mora delodajalec plačo izplačati v naslednjem delovnem dnevu. Osnovna plača ne sme biti nižja od izhodiščne plače, določene v kolektivni pogodbi.

8. PRAVICA DO IZOBRAŽEVANJA
Kadar je to potrebno za potrebe dela, ki ga delavec opravlja, mora delodajalec delavca napotiti na ustrezno izobraževanje. Delavec lahko po drugi strani sam kandidira za določeno izobraževanje ali usposabljanje, kadar je to potrebno zaradi narave njegovega dela, saj je pravica do izobraževanja tako pravica kot tudi dolžnost zaposlenega.

Najpogostejse krsitve delavskih pravic

9. ODPRAVNINA
V primeru, kadar je bil delavec pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto, je ob prenehanju delovnega razmerja upravičen do odpravnine. V čas tega enega leta je vštet tudi čas, ko je delal pri delodajalčevih pravnih predhodnikih. Delavci so do odpravnine upravičeni tudi v primeru izredne odpoved in ob upokojitvi.
Višina odpravnine je odvisna od dolžine delovnega razmerja. Do odpravnine so upravičeni tudi tisti delavci, ki jim NI bila podaljšana pogodba o zaposlitvi za določen čas, sklenjena po 13. 4. 2013.

MOJE PRAVICE SO BILE KRŠENE – KAJ PA ZDAJ?
Obstaja možnost, da se delodajalec sploh ne zaveda, da je v prekršku, ker ne pozna vseh delavčevih pravic, tako da ga lahko nanje opozorite. Če to ne zaleže, se lahko obrnete na delovno sodišče ali pa delodajalca prijavite Inšpektoratu Republike Slovenije za delo. Če so bile vaše pravice na delovnem mestu kratene, imate pravico zahtevati tudi odškodnino.
Povzeto po: https://www.mojedelo.com/karierni-nasveti/delavec-poznas-svoje-pravice-3398, https://www.informiran.si/portal.aspx?content=pravice_delavca.

Foto: Unsplash
***
Pasica s smehom nad prekarno delo