Skozi življenje si ustvarimo mnogo prijateljstev in dejstvo je, da nas ena spremljajo celotno življenje, ena pa le del naše poti. Jaz se imam za precej veliko srečnico, saj sem že na samem začetku osnovne šole sklenila nekaj prijateljstev, ki me spremljajo še danes. S ponosom lahko povem, da imam najboljšega prijatelja Vita, ki me spremlja že trinajst let in prepričana sem, da bo on eden izmed tistih oseb, ki jih bom tudi čez šestdeset let lahko poklicala za nasvet. Že iz vrtca sem dobra prijateljica z Leo in Evo in priznam, da se zaradi obveznosti ne vidimo veliko, vendar pa je občutek, ko se dobimo na čaju po dolgem času fenomenalen in z veseljem si povemo vse prigode, ki so se nam zgodile v času, ko se nismo videle. Se mi pa zdi, da je odnose v osnovni šoli veliko lažje navezati, kot odnose v srednji šoli, ker imaš več časa skupaj in predvsem, ker si osem ur z ljudmi, ki so iz enakega kraja kot ti in veliko več časa skupaj preživiš tudi popoldan in v zadnjih štirih letih sem to razliko dobro spoznala.
Kot večina srednješolcev tudi jaz nisem poznala skoraj nobenega, ko sem na prvi šolski dan stopila skozi vrata srednje šole. Navidezno sem poznala le enega sošolca in priznam, da prvih nekaj dni sploh nisem vedela, kako naj navežem prve stike. Novo okolje, novi ljudje in nova identiteta. V prvem letniku sem se definitivno iskala in to se je odražalo tudi na tem, da sem kar nekajkrat menjala družbo in priznam, da sem komaj lani našla tisto, kaj sem iskala tri leta. Takšno prijateljstvo, ki ga nekateri iščejo celotno življenje. Najbolj ironično je, da smo z dvema že štiri leta sošolke in komaj lani smo ugotovile, da se osebnostno ujemamo. Veronika ali Vera in Patricija ali Patra sta postali moji zaupnici, svetovalki in najpomembnejše najboljši osebi v mojem življenju, ki me prenašata tudi takrat, ko sem jezna na cel svet in ravno zato ju imam nadvse rada in si življenja brez njiju ne predstavljam več. Tretja oseba je Petra, ki sem jo spoznala preko prijateljev iz gledališča. Petra je ena izmed tistih oseb, ki jo pogrešaš, če je nimaš. Je iskrena, prijazna, dobrosrčna in najpomembneje, nikoli se nas ne naveliča. Seveda ne smem pozabiti tudi na vse ostale prijatelje, ki sem ji spoznala skozi štiri leta. Nekateri so še z mano na moji poti, z drugimi smo žal ločili poti, ampak so že zmeraj v mojem srcu, kot ljudje, ki so mi polepšali srednješolska leta.

Kakorkoli gledano se v glavnem moramo zavedati, da je svet neskončno boljši s prijatelji in da definitivno ni pomembno ali imaš samo enega ali deset. Najpomembnejše so vrline in dejanja, ki še kako potrjujejo to, da se včasih bistvo izraža skozi eno osebo, včasih pa deset oseb ne najde smisla.

Piše: Lučka S.
Foto: Unsplash