1. Vprašanje: kaj od fakultete pričakujem jaz?
To je vprašanje je nedvomno najtežje, ob enem pa tudi najpomembnejše. In za razliko od ostalih vprašanje je namenjeno tebi! Veliko mladih se o tem niti ne sprašuje, saj se jim zdi nadaljevanje izobraževanja edina logična pot, izbira fakultete pa je ob tem pač nujna. Mladi najpogosteje od izobraževalnih institucij pričakujejo, da jim bodo odprle pot na trg dela. Izobraževalne institucije pa se za to pogosto ne počutijo odgovorne, saj trdijo, da je njihova odgovornost kvaliteta izobraževalnega procesa. Po kaj pa greš ti na fakulteto? Da boš zaposljiv? Da boš pridobil kvalitetno znanje? Morda potrebuješ samo naziv? Bi rad samo podaljšal leta brezskrbnosti? Ko boš imel odgovor na to vprašanje, boš tudi vedel, kaj moraš spraševati. Pa ne samo na informativnih dnevih, ampak, vse, ki bi lahko o tvojem potencialnem študiju imeli pomembne informacije.

2. Vprašanje: Katere kompetence prihodnosti pridobim?
Res je, da so številni poklici, ki jih boste opravljali še neznani, ampak, težko si predstavljamo, da jih bo možno opravljati brez tehničnega ali IT znanja. Poklici prihodnosti zahtevajo kompetence obdelave ogromnih količin podatkov, algoritemsko (programersko) razmišljanje, sposobnost analize, sinteze, razumevanja in interpretacije podatkov … V sklopu katerih predmetov se pridobiva te kompetence? Če jih izobraževalni program ne nudi, kje jih je možno razvijati brezplačno? Jih morda nameravajo vključiti, če da, kdaj in kako?

3. Vprašanje: kakšna je prehodnost v drugi letnik in kolikšno je število diplomantov?
Že na začetku je pomembno vedeti, kakšna je tvoja konkurenca. Število diplomantov je število, s katerim se boš po koncu študija na trgu dela spopadal za delovna mesta. Pa ni nujno, da je to edino, nekatere fakultete ponujajo dokaj podobne študijske smeri, zato je dobro vedeti, kakšne so specifične kompetence, ki jih nudi samo ta študijska smer, saj ti to kasneje predstavlja konkurenčno prednost. Prehodnost v drugi letnik pove, kakšne so tvoje statistične možnosti, da napreduješ v višji letnik in dokončaš izobraževanje – čeravno, statistika seveda ni vse, zato se je, če te študij zares zanima, ne ustraši.

4. Vprašanje: kakšna je prehodnost iz prve na drugo bolonjsko stopnjo?
Na papirju in predstavitvah je seveda skoraj vse mogoče. V praksi pa se pogosto zatika. Zato sprašuj po njihovih preteklih izkušnjah, zlasti, če razmišljaš o menjavi študijske smeri. Npr. konkretno vprašanje bi bilo: kam, razen k vam, se diplomanti vpisujejo na drugo bolonjsko stopnjo in koliko diferencialnih izpitov potrebujejo za to. Če imaš v mislih konkretno študijsko smer, vprašaj, koliko diplomantov se je v preteklosti iz te smeri že vpisalo tja in kaj so morali za to storiti. Na nekaterih fakultetah je napredovanje na drugo bolonjsko stopnjo omejeno, konkurenco pa študentom predstavljajo tudi diplomanti drugih študijskih smeri, kjer je včasih lažje dobiti višje ocene. Vprašaj, kolikšen je delež študentov, ki na drugo bolonjsko stopnjo napredujejo na matični fakulteti in kolikšen je delež diplomantov od drugod.

5. Vprašanje: Koliko diplomantov se zaposli v enem letu od končanja študija?
Vprašanje daje sliko o tem, koliko je izobraževalni ustanovi zaposlovanje diplomantov sploh pomembno.  Tiste, ki tega podatka niti nimajo, zagotovo na zaposljivost diplomantov ne dajejo takšnega poudarka, kot tiste, ki so na stopnjo zaposljivosti ponosne. Podvprašanje bi bilo seveda, koliko diplomantov se zaposli v smeri svojega študija, ali vsaj na isti stopnji izobrazbe. Zanimivo bi bilo vedeti tudi, kako dolgo povprečen diplomant sploh potrebuje, da študij zaključi in koliko se jih zaposli brez zaključka študija. Ta podatek je pomemben z vidika tega, da veš, koliko lahko pri povezovanju s trgom dela računaš na fakulteto in koliko boš moral že tekom študija za svojo integracijo na trg dela storiti sam.

Pa še nasvet:
Ko sprašujete, sprašujte po preteklih izkušnjah. Že res, da obstajajo pravilniki, a najpogosteje so izkušnje tiste, ki pokažejo realno sliko določenega študijskega programa. Zato ravnajte, kot podjetniki, ki testirajo tržišče – ne sprašujejo, če bi kupili izdelek, ampak, koliko podobnih izdelkov in za kakšno ceno ste v preteklosti že kupili. Torej je vprašanje, kje so se vaši diplomanti zaposlovali v preteklih dveh letih veliko boljše od vprašanja, kje se vaši diplomanti lahko zaposlujejo. Prvo zahteva konkreten odgovor, ki bo najverjetneje tudi vaša realnost, drugi dopušča nepreverjene možnosti, ki niso nujno uresničljive.

Srečno in pogumno odločanje za študij. Če pa ste po vsem skupaj še vedno zmedeni, se pridružite našim kariernim klubom, kjer bomo ta in številna druga vprašanja reševali skupaj.

Prijavi se še danes s klikom na spodnji gumb PRIJAVA.

Vir fotografij: Pixabay in Zavod Nefiks