Ob vzpostavljanju stika z delodajalci je včasih potrebno storiti kaj, kar se ti zdi noro
Kot osrednji del dogodka smo Kolegice izvedle okroglo mizo o rezultatih ankete, ki smo jo izvedle. Okroglo mizo smo začeli s hitrim pregledom rezultatov ankete, čemur je sledil pogovor o najbolj zanimivih izsledkih.

Prvi sklop pogovorov je bil namenjen pogovorom o izobraževalnem sistemu in iskanju zaposlitve, kot ju doživljajo mlade ženske. Mnenja, ki so bila izpostavljena so bila, da bi moralo biti karierno svetovanje prisotno že v osnovni šoli, kar pa pri nas seveda ni. Zavedati se je potrebno tudi, da je tisto, kar je bilo včasih nepotrebno, danes nujno. V to kategorijo sodijo na primer računalniška znanja, ki jih danes zahtevajo vsi delodajalci, izobraževalni sistem pa jih svojim udeležencem ne da v zadostni meri.

Anja je poudarila, da je potrebno ob vzpostavljanju stika z delodajalci včasih storiti kaj, kar se ti zdi noro, predvsem pa moraš to videti kot izziv.

Neformalno je novo formalno
Še ena misel, ki se je pojavila v tej okrogli mizi je bila, da je najbolj nespametno porabiti ves čas študija za študij. Tekom študija je potrebno iskati delovne izkušnje in neformalne oblike izobraževanja, ki bodo posamezniku dale vrednost na trgu dela, seveda pa ne smemo pozabiti na vzpostavitev stika s potencialnimi delodajalci.

Mlade ženske si želijo v javno upravo
Naslednji sklop je govoril o predstavah in željah, ki jih imajo ženske o trgu dela. Zanimiv se je zdel podatek, da si večina žensk želi zaposlitve v javni upravi in ne v gospodarstvu. Po mnenju govornic ta podatek kaže na to, da želijo ženske biti sledilke in ne kreatorke, najpomembnejše pa je, da jim zaposlitev v javni upravi zagotavlja stabilnost delovnega mesta. Ta podatek pa kaže tudi na to, da se ženske ne zavedajo, koliko možnost za zaposlitev je v gospodarstvu. V podjetju niso zaposleni le direktor, tajnica in delavci v proizvodnji, ampak tudi oglaševalci, kadrovniki…

Poleg tega je gospodarstvo prisiljeno vlagati v kader; javna uprava pa ne, torej imajo zaposleni v gospodarstvu večjo možnost osebnega razvoja in večanja svoje vrednosti na trgu dela. Na koncu je bilo ponovno opozorjeno na samoiniciativnost in pozitivno orientiranost pri iskanju zaposlitve. Vzpodbujene smo bile, naj gradimo na svojih hobijih.

Rešitev za mlade ženske je zgodnji vstop na trg dela
Zadnji sklop se je dotikal osebnega življenja žensk in zaposljivosti. Pogovorile smo se o nosečnosti in iskanju zaposlitve. Predlagano je, da je vstop na trg dela čim bolj zgoden in, da ženska pred dobo zanositve postane nepogrešljiv kader.

Pogovor smo obrnile tudi na izsledke, ki pričajo o tem, da so ženske sicer bolj izobražene kot moški, vendar so moški bolj samozavestni od žensk in zaradi tega hitreje sprejmejo delo, za katerega so manj kvalificirani. Dobile smo nasvet, naj delo sprejmemo, če smo 70% prepričane, da ga lahko opravimo, saj ga bo moški sprejel, če bo 50% prepričan o svojih zmožnostih.

Brez dobrega počutja ni dobrega dela
Še pred samo okroglo mizo pa smo imele delavnico dobrega počutja, ki jo je izvedla študentka psihologije, Anita Volčina. Delavnico je poskušala narediti čimbolj interaktivno, zato so bile vaje zasnovane tako, da smo v parih ali skupinah po štiri odgovarjale na vprašanja, nato pa odgovore podale vsem zbranim.

Za prvo vajo smo se razdelile v pare in si med seboj povedale, kako se običajno sprostimo med delom. Na koncu smo rezultate primerjale in izkazalo se je, da se nas veliko sprosti z glasbo. Nato nas je razdelila v skupine štirih in nas prosila, da navedemo, kaj se nam zdi najpomembnejše za zadovoljstvo v službi in to tudi razvrstimo po pomembnosti. Ko smo pregledali skupne rezultate smo ugotovili, da so vsem pomembni dobri odnosi na delovnem mestu. Nato smo v istih skupinah ugotavljale, kaj lahko same storimo za to, da dosežemo tisto, kar bi nam prineslo dobro počutje. Zadnje vprašanje, ki nam ga je zastavila je bilo, kako pričakujemo, da se bo do nas vedel nadrejeni. Izkazalo se je, da si od nadrejenih želimo predvsem spoštovanja: da nadrejeni z nami ravna kot z enakovrednimi, da prizna, če je naredil napako …

Za zaključek nam je pokazala tehniko dihanja, ki nas lahko umiri, ko to potrebujemo.

Rezultati ankete
Med dogodkom smo si trikrat vzele kratek premor, da bi poslušale petje Doris Horvat, ki nam je zapela pesmi Ti si moja ljubezen, Rož'ca rase in Tam na vrtni gredi.

Po dogodku je sledilo še neformalno druženje, ki je omogočalo tudi individualen pogovor z gostjama.

Na splošno nam je dogodek na zanimiv način predstavil problematiko zaposlovanja žensk, hkrati pa nam dal možnost, da se ob delavnici in petju sprostimo in hkrati pogovorimo o obravnavani problematiki. Rezultati ankete so dostopni na tej povezavi.

***
Projekt Kolegice financira URSM, Urad za mladino MOL in MJU.