Od osnovnega opismenjevanja do funkcionalnosti (Slovenska filantropija)

Na Slovenski filantropiji izvajamo veliko različnih programov, s katerimi izboljšujemo funkcionalno pismenost različnih posameznikov in skupin: naj bo to učna pomoč preko Prostovoljskega servisa, pomoč pri učenju jezika, ogromen nabor delavnic v naših večgeneracijskih centrih po celi Sloveniji in seveda različni projekti, namenjeni integraciji beguncev in migrantov.

Tri mesece trajajoč Orientacijski program, ki smo ga izvajali od leta 2016 do 2018, je bil usmerjen prav v izboljšavo funkcionalne pismenosti za osebe, preseljene v Republiko Slovenijo na podlagi letne kvote. Vključeval je tako tečaj osnov slovenščine kot tudi seznanjanje z institucijami in praktično spoznavanje vsakdanjega življenja v Sloveniji.

Globalno učenje za funkcionalno pismenost (Zavod Voluntariat)

Način naše vpetosti v družbo se je spremenil spričo vse večje globalne povezanosti, da postanemo funkcionalno pismeni pa potrebujemo vedno več usvojenih digitalnih orodij in razumevanja okoliščin. Eno od orodij za dosego cilja »kakovostno življenje za vse«, ki ga strategija razvoja Slovenije 2030 navaja, je globalno učenje, ki posameznikom pomaga pri navigaciji v globaliziranem svetu. Prav tako ima pri tem pomembno vlogo neformalno izobraževanje. Kritično vrednotenje prebranega, videnega, slišanega, zavedanje globalnih problematik ter soodvisnosti, ki jo mednarodna povezanost prinaša, so ključnega pomena za razvoj posameznikov, ki se bodo znali ogniti medijskim manipulacijam, prepoznali razne nestrpnosti, se uspešno prilagajali družbenim spremembam in postali aktivni državljani.

Zaposlitvena pismenost (Zavod Nefiks)

Na Zavodu Nefiks smo razvili koncept zaposlitvene pismenosti, ki je sposobnost, da posameznik v vsakem trenutku najde zaposlitev. To pomeni, da pozna in zna predstaviti svoje kompetence, pozna trg dela in ve, kakšne so njegove priložnosti. Ena od ključnih kompetenc zaposlitvene pismenosti pa je, da posameznik zna pripraviti življenjepis, ki je primeren za točno določeno delovno mesto.

Vse, ki se podajate na trg dela pa vabimo, da na portalu Talentiran.si pobrskate po naši knjižnici, kjer boste našli veliko koristnih nasvetov, kako se zaposlitveno pismeni učinkovito podati na trg dela.

Kako pa se ti znajdeš v današnjem svetu? (ZPM Ljubljana Moste-Polje)

Sodobni svet s sabo prinaša veliko izzivov in vprašanj. Naš vsakdan je po eni strani napredna tehnologija olajšala, po drugi strani pa tudi otežila. Mobiteli, hiter in gost promet, hrup. Dnevi, ure, minute tečejo danes tako hitro, da se vse težje ustavimo in umirimo, a tega niti ne začutimo.

Vse pogostejša uporaba tehnoloških naprav je povzročila upad branja in uvedla sistem »zdaj« in »takoj«. Po naših opažanjih imajo otroci in mladi danes vse manj potrpljenja, v iskanju rešitev se slabše znajdejo, opazili pa smo tudi primanjkljaj pri vsakodnevni komunikaciji in besednem izražanju. Naši programi zato niso zastavljeni tako, da otroci nadgrajujejo ne le znanje, temveč predvsem ročne spretnosti, branje in socialne veščine. Na ta način so primorani k drugačnemu razmišljanju, k povezovanju in sprejemanju različnih mnenj.

Zdaj si same upajo k zdravniku ali na govorilne ure (Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto)

Si predstavljate, da zbolite, pa si zaradi neznanja jezika ne upate obiskati osebnega zdravnika? Ali pa si želite izvedeti, kako vaš otrok napreduje v šoli, pa na govorilnih urah ne razumete informacije, ki vam jih posreduje učiteljica? Ali pa otroku ne znate napisati opravičila za izostanek, niti ne veste, na koga se pri tem lahko obrnete? Funkcionalna (ne)pismenost je za nekatere priseljence vsakodnevna realnost in velika ovira.

DRPD že vrsto let izvaja programe za večjo vključenost državljanov tretjih držav, zlasti otrok, mladih in žensk, ki jih financira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pri tem posebno pozornost namenjamo albanskim ženskam, ki so najbolj izključene, večinoma brez dokončane osnovnošolske izobrazbe in pogosto funkcionalno nizko pismene. Nizka izobrazbena struktura in jezikovna ovira zanje pomeni, da ne zmorejo suvereno in samozavestno nastopati v povsem vsakodnevnih situacijah, kot je na primer komuniciranje z učiteljem ali obisk zdravnika.