Kaj smo potrebovale za opravljanje NPK-ja?
Najprej smo morale pripraviti osebno zbirno mapo, v kateri so zbrana vsa znanja in spretnosti, ki smo jih pridobile med opravljanjem poklica mladinski delavec, s prostovoljnim delom, udeležbo na izobraževanjih, s samoučenjem ipd., ter ji dodati življenjepis in referenčno pismo, s katerim smo dokazale, da imamo najmanj eno leto izkušenj področja mladinskega dela in osvojina ključna znanja, navedena v poklicnih standardih Mladinski delavec/mladinska delavka:

• načrtovati, izvajati in vrednotiti mladinske programe v sodelovanju z mladimi,
• vzpostavljati in vzdrževati sodelovalne in zaupne odnose z mlado osebo
• delovati z mladimi v skupinah in timih,
• omogočati mladim pridobivanje kompetenc,
• izvajati dejavnosti za razširjanje rezultatov dela mladih,
• zagotavljati kakovost lastnega dela in skrbeti za lasten osebnostni in strokovni razvoj,
• upoštevati načela trajnostnega razvoja in varovanja zdravja pri delu z mladimi.

Pot do zbirne mape
Najprej smo odprle e-Nefiks, vodilni sistem beleženja neformalno pridobljenega znanja v Sloveniji, ki mladim omogoča, da na enem mestu sistematično zberejo vse neformalno pridobljene in s strani organizacij potrjene kompetence. V e-Nefiksu smo poskušale beležiti naše izkušnje, vendar smo kar hitro ugotovile, da bo potrebno vpise urediti.

Poleg opisa dejavnosti in ciljev smo zapise dopolnile še s samovrednotenjem, zabeležile smo, kaj smo naučile, kako smo doživljale proces in kako uspešne smo bile pri uresničevanju zadanih ciljev. V to opravilo smo bile “prisiljene”, saj si marsikdaj (po aktivnostih) nismo vzele 5 minut ter evalvirale aktivnosti in dejavnosti.

To nam je bilo v veliko pomoč, ko smo zbirale gradiva ( urnike, mikronačrte, evalvacijske obrazce, slike …). Iz teh je bilo razvidno, katere naloge sem npr. sama prevzela pri projektih in kako sem jih izvedla. Z gradivi smo tako dokazovale kompetence, navedene standardih.

Ljudska univerza v Kranju je želela, da vsa dokazila potrdijo uradne osebe z žigom in podpisom (mogoče zaradi skrbi, da jih ne bi prilagodile sebi v prid). Tekom vpisovanja smo ugotovile, da je ta skrb v e-Nefiksu elegantno rešena s posebnim okencem, kjer ob tisku vpisa poleg kontaktnih podatkov računalnik pusti tudi “pečat” potrjevalca. V e-Nefiksu se ob želenem kontaktu pusti še IP naslov računalnika, kjer je mentor potrdil vpis.

Tekom izdelave osebne mape, ki smo jo morale oddati na Ljudsko univerzo v Kranju, sem spoznala, da je e-Nefiks precej preprost. Ko pripraviš nov vpis in ga pošlješ mentorjem v potrditev, ga ta lahko popravi in dopiše še svoje mnenje. Poleg tega ti lahko mentorji v sistemu e-Nefiks izdajo tudi priporočili.

Po vseh letih dela z mladimi, je to kar lepa potrditev, da vse prostovoljske dejavnosti niso bile zaman. ;)