Razlika med »podatki« in »informacijami« je dandanes že dobro znana. Kaj so to »masovni podatki« (ang. big data) pa širši javnosti še vedno predstavlja neznanko. V najboljšem primeru imamo le širšo sliko pred očmi, podrobnosti pa ne poznamo. Masovnih podatkov ne definirajo le količina podatkov (ta je sicer zelo velika) ampak tudi zelo raznolik nabor virov. Tako lahko podatke zbiramo z mobilnimi telefoni, spletnimi strani, pametno belo tehniko, senzorji v avtomobili, kamerami, sateliti … Kar pa predstavlja največjo novost med veliko podatkov in masivnimi podatki je zmožnost njihove analize v časovno razumljivih okvirjih in z uporabo običajnih programov. Za analizo »big data« potrebujemo namenske računalnike, namenske aplikacije in večkrat pomoč umetne inteligence.

Za namen delavnice smo se osredotočili na relativno malo bazo podatkov (tj. 1000 vrstic in 11 atributov), ki je predstavljala uporabnike namišljene aplikacije. A več o temu kasneje. Prvi korak, ki ga narediti vsak, ki želi analizirati bazo podatkov je, da podatke uredi/oblikuje, da bodo le ti imeli pomen in bodo berljivi. Spodaj je primer neurejene baze na levi in primer pripravljenega obsega podatkov na desni.

Razširili smo stolpce, preoblikovali obliko datumov, pri starosti dodali oblikovanje z besedo »starost«, ki pa nujen korak. Pozorni smo lahko še na en detajl: Excel številčne vrednosti poravna na desno stran celice, besedilne vrednosti pa levo (v primeru starosti je v celici vrednost številčna, le oblikovanje vsebuje še črke).

Tako in podobno oblikovanje vrednosti v celicah ter kako se le te kažejo na zaslonu urejamo v zavihku »Osnovno« okno »Število«, do tega dostopamo na vrhu zaslona ali s pritiskom kombinacije tipk: Ctrl+1.

Eden prvih in osnovnejših načinov, da ugotovimo uporabne informacije iz začetnega obsega podatkov je uporaba filtriranja in razvrščanja. Excel nam omogoča oboje na začetnem obsegu podatkov, je pa vseeno priporočljivo, da obseg spremenimo v »tabelo«, ki omogoča več funkcionalnosti kasneje (recimo dinamično dodajanje novih vrstic ipd.).

Ko pa obseg podatkov spremenimo v pravo Tabelo je možnost filtriranja že samodejno vključena. To storimo tako, da kliknemo kjer koli med podatke in nato kliknemo meni »Vstavljanje« in »Tabela« ali pa kombinacijo tipk: Ctrl+T .

Kot primer filtriranja lahko poskusimo odgovoriti na vprašanje: Koliko uporabnic je v letu 2019 uporabljalo našo aplikacijo (10. različico) in ima na profilu fotografijo ter ima domače živali? Podobno bi lahko iskali kakšne so glavne značilnosti uporabnikov, ki v aplikaciji pišejo največ komentarjev. Če bi se pa odločali ali potrebuje aplikacija prevod v drugi jezik, bi lahko iskali trend vpisov uporabnikov iz posameznih držav in kako aktivni so tej pri njeni uporabi. V kolikor bi pripravljali poletno nagradno igro, bi lahko izbrali tako nagrado, ki bi nagovarjala uporabnike lastnike hišnih ljubljenčkov, če bi prepoznali, da so tej najbolj zagreti komentatorji naše vsebine.

Torej ključni element analiziranja je postavljanje pravih vprašanj. Lahko pa se prepustimo »prostemu klikanju« in vzorce iščemo naključno, a je to časovno bolj potratno.

Za praktično in hitro filtriranje podatkov, ko smo recimo na sestanku in potrebujemo odgovore v nekaj sekundah nam Excel omogoča uporabo Razčlenjevalnikov (ang. Slicer). Izberemo katere stolpce želimo filtrirat in tako stisnemo V redu.

Na zaslonski sliki lahko vidimo primer filtriranja, ker prikazujemo ožji izbor držav, določene različice aplikacije … Ker naši podatki vsebujejo tudi datume, lahko prikaz omejimo tudi na določeno obdobje, za to uporabimo funkcijo »časovnica«, moramo pa tabelo spremeniti v »Vrtilno tabelo« (ang. Pivot table).

Možnosti je seveda še veliko. A za več podrobnosti vas bomo povabili na kakšno naslednje izobraževanje.

Pišite nam ?

Pridružite se nam na naslednji delavnici, ki bo naslednji teden (28. 7. 2020 ob 19:00).

Prijave:

FB dogodek: