fbpx Nefiks
Četrtek, 26 November 2020

ikonca f ikonca y ikonca i ikonca t

 

 

Izdelava poročne obleke je bil še poseben izziv

Zala Hrastar, 22 letna študentka modnega oblikovanja, je ena izmed najzanimivejših oseb, s katero smo se pogovarjali v rubriki mladi podjetnik se predstavi. Njen seznam hobijev in aktivnosti je tako velik, da bomo brez predolgega uvoda besedo prepustili kar njej.

 

Zala pozdravljena! Za začetek bi te prosila, če se na hitro predstaviš in poveš, s čim vse se ukvarjaš.

Živjo! Sem Zala in prihajam iz male vasice, trenutno študentka prvega letnika magistrskega študija Oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteti. Res je, da me zanima veliko stvari; od oblikovanja tekstila in oblačil, do ustvarjanja glasbe (igram violino in pojem v skupini Eni od Sedmih Milijard), fotografiranja, digitalne ilustracije in kolažiranja, videa in še kaj bi se našlo v kreativnih vodah. Lahko pa bi rekla, da je moja prva strast oblikovanje oblačil; najrajši s predelavo tistih pozabljenih, ne nošenih ali pa odpadnega tekstila. Z željo, da jim vlijem novo življenje, nove nasmehe, je nastala moja blagovna znamka Morja. Z ljubeznijo do tekstila, oblačila ki je naša druga koža, želim širiti ljubezen in pozitivno energijo, ki izhaja iz s strastjo narejenih izdelkov; unikatnih in neponovljivih – takšnih kot je vsak posameznik.

Nam zaupaš več o vaši blagovni znamki Morja? Kakšne produkte vse nudiš?

Blagovna znamka Morja temelji na dodajanju vrednosti in podaljšanju življenjske dobe tekstilu po principu ponovne uporabe oz. 'upcycling-u'. V ta namen uporabljam predvsem oblačila iz druge roke, ki bi jih želeli osvežiti oziroma so kje poškodovani, umazani… Vedno pa sem vesela tudi, ko mi kdo napiše, da mi želi podariti kakšen njihov kos, ki ga več ne nosijo. Trenutno bi rekla, da so moji najbolj izpostavljeni kosi prav predelane srajce in puloverji, hlače ter torbe, pa tudi tiste druge drobnarije od peresnic, drobižnic, toaletk itd.

Svojima sestrama in kolegici pa sem izdelala tudi poročno obleko, ki mi je bila vedno znova prav poseben izziv. Poroke so mi vedno bile posebne; tisti trenutek ko se prikaže nevesta in so vse oči uprte vanjo in obleko – ne vem ali sem bolj živčna jaz ali nevesta. Izdelati obleko za tako posebno priložnost mi je velika čast in tudi odgovornost. Od prve, ki sem jo sešila pri 19 letih do zadnje, sem se že veliko naučila, ampak prvi zarez v blago je že vedno isti, prijetno napet občutek.

Kdaj si se začela ukvarjati s šivanjem? Kdo te je pri tem spodbujal?

S šivanjem sem se začela ukvarjati nekje na sredini osnovne šole; najprej na roke nato pa še na stroj. Navdušila me je mami, ko sem jo opazovala kako je ona izdelovala razne izdelke za službo - dela namreč v vrtcu. Moj prvi izdelek je bila pravzaprav peresnica – zakaj? Zato ker v trgovini nisem našla takšne, ki bi bila meni všeč. Potem pa sem začela tudi z dodelovanjem in predelovanjem, osvežitvijo oblačil, ki sem jih imela v omari. Kadarkoli sem imela čas, sem vadila in se učila česa novega, najrajše z gledanjem kakšnih youtube posnetkov, pa tudi prebiranjem knjig o šivanju. Marsikateri prvi poskusi niso uspeli, ampak me to ni odvrnilo od nadaljnjega dela. Pri delu se sicer nisem najbolj držala vseh pravil in načrtov, tako da je marsikatero oblačilo bilo tudi uničeno (oprosti mami), nekega dne sem dobila celo prepoved razrezovanja preden pokažem in vprašam (smeh).

Drugače pa so me družina in prijatelji že od začetka spodbujali in me podpirali, zelo veseli so bili predvsem ko sem kaj naredila še za njih. To je bilo obdobje, ko je bilo moje standardno darilo za rojstni dan peresnica ali pa temu nekaj podobnega.

Ima tvoja blagovna znamka tudi višje poslanstvo?

Na svetu je veliko stvari, ki onesnažuje naše okolje, med njimi tudi tekstilna industrija, ki spada med sam vrh. Za to svojo navidezno lepoto skriva umazane zgodbe in to me boli. Zato se s svojim delom trudim premikati meje ustvarjanja v spoštovanju do okolja, materiala in ljudi.

Verjamem v pozitivne spremembe z malimi koraki vsakega posameznika. S tem da sprejmemo in cenimo to kar imamo, preuredimo in predelamo v nekaj novega in s tem podaljšamo življenjsko dobo izdelkom. Zato sama iščem rešitve, kjer jih drugi spregledajo.

Na kakšen način opravljaš svojo dejavnost? Zakaj si se odločila ravno za ODD (osebna dopolnilna dejavnost)?

Opravljam ODD, ker je za moj obseg dela zelo optimalen in ni veliko stroškov. Čeprav imaš pri ODD določeno zgornjo višino letnega zaslužka, je predvsem dober s plati, da svojo podjetniško idejo preveriš med ljudmi, ali ta ima potencial in ali ljudi sploh zanima. S.P. mi trenutno zaradi obsežnosti študija in posvetitvi končanju le-tega, še ne pride v poštev, saj zahteva veliko več časa, z njim pridejo pa tudi višji stroški.

Trenutno sem v procesu odkrivanja in raziskovanja različnih stvari z različnih področij; ne pravim da se ta proces kdaj konča, je pa res da imaš v študentskih letih malo več možnosti za različna eksperimentiranja, preizkušanja z manj tveganj.

Kaj vse je bilo potrebno storiti, da si svojo dejavnost registrirala kot ODD?

Postopek sem opravila kar preko spletnega portala AJPES, kjer je celoten proces lepo zapisan in te enostavno in hitro vodi, je pa tudi brezplačen; potrebuješ pa kvalificiran digitalni podpis. Nato pa so tvoje obveznosti mesečni zakup vrednotnice in nato še mesečna in polletna poročila dela, ki jih prav tako lahko oddaš elektronsko.

Na kakšen način prihajaš v stik s kupci? Ali v namene trženja uporabljaš tudi socialna omrežja?

V stik s kupci največ prihajam preko socialnih omrežij; Instagram in Facebook. Sem tudi v procesu ustvarjanja spletne trgovine, da bodo stranke lažje videle, kaj je na voljo. Največ pa mi pomeni širjenje dobre besede iz ust do ust, ko je oseba res zadovoljna z izdelkom in o tem ponese glas naprej.

Kako izgleda tvoj tipični dan? Koliko časa nameniš svoji dejavnosti?

Moji dnevi so po navadi kar pestri, dela mi nikoli ne zmanjka in moram priznati da sem za to hvaležna. In kadar ustvarjam, mi dan mine kot bi mignil; pozabim na čas in potem je dneva kar že konec. Je pa res, da včasih pridejo tudi trenutki, ko gre vse narobe in takrat vem, da moram zadihati in si vzeti prosto. Tako da poskušam loviti ravnotežje in se ne obremenjevati, če kdaj kaj ne gre. Poiskati rešitve in ne obupati. Ob vsem delu, željami in projektih si še vedno vzamem tudi čas za bližnje. Včasih sicer manj, ampak sem vesela da razumejo, da začetki niso vedno lahki in mi zato stojijo ob strani ter me podpirajo.

Bi rekla, da je šivanje tvoje delo ali tvoj hobi? Poleg tega, katere prednosti bi še izpostavila?

Težko bi pravzaprav opredelila trenutno situacijo – vem pa, da definitivno ne želim da bi ostala samo pri hobiju, ampak razvila delo v širšem pomenu. Vendar si ne želim hiteti; z majhnimi koraki, dobro voljo in veliko mero potrpežljivosti in vztrajnosti se daleč pride.

Prednost dela mi je spoznavanje novih ljudi in zaradi različnih aktivnosti tudi boljše organiziranje časa. Prijatelji se pogosto čudijo, kako mi uspeva usklajevanje vsega, pa bi rekla da ravno zaradi tega ker imam toliko zanimanj, ki mi vsakodnevno dajejo zagon, da čas čim boljše izkoristim. Predstavlja mi tudi nekaj finančne varnosti. Ves čas pa z vajo tudi izboljšujem in nadgrajujem veščine. Saj veste kako gre pregovor; ''vaja dela mojstra, če mojster dela vajo''.

Kakšne načrte imaš po končanem študiju?

Že zdaj se pripravljam in veliko razmišljam o prihodnosti in ciljih, kaj potem ko magistriram. Znamko gradim na trdih temeljih, da bom lahko nato z njo kot polno dejavnostjo zadihala. Že sedaj si počasi ustvarjam skupnost, ki upam da se bo lepo, organsko širila naprej in ozaveščala ljudi o pomembnosti ponovne uporabe in cenjenje izdelkov, ki jih že imamo - ne samo oblačil, ampak tudi na ostalih področjih bivanja in delovanja.

Kaj bi sporočila bralcem, ki še niso prepričani, ali bi svoj hobi preizkusili v podjetniških vodah?

Naj te ne bo strah, ker če ti nekaj zelo veliko pomeni in ti ob delu ure minevajo kot sekunde - kdaj, če ne zdaj? In zakaj, če ne zaradi sebe? Če se v službi nekoga drugega znaš potruditi in delati, zakaj se ne bi potrudil tudi zase? Poskusiti ni greh in da ti bo lažje, si naredi spisek česa vse te je strah in kaj boš naredil, če do tega pride. Na vidno mesto si napiši, zakaj to delaš, zakaj ti to toliko pomeni – da to lahko vsakodnevno vidiš in ti služi kot spodbuda. Ne bo vedno lahko, ampak ne obupaj pred prvo oviro. Verjemi vase.

Zala najlepša hvala za pogovor!

Če vas je Zalina zgodba navdihnila, da svojo podjetniško pot ali pa zgolj dopolnilno dejavnost začnete tudi sami, vas vabimo, da se čimprej udeležite delavnic Nefiks karierne rešitve, kjer boste izvedeli vse informacije, ki jih kot začetnik potrebujete.