Ugotovitve, do katerih so prišlo z zaključkom raziskave se nanašajo na politično ozadje, prakse organizacij ter konkretne izkušnje mladih prostovoljcev.

Pregled obstoječega političnega stanja:

• Vključevanje mladih z manj priložnostmi v novejših dokumentih vključuje le Nova evropska solidarnostna enota ter Strategija EU za mlade.
• Sloveija in Hrvaška urejata prostovoljstvo s posebnimi zakoni, države z daljšo tradicijo prostovoljstva (Nemčija, Irska, Danska) pa nimajo posebnih zakonov.
• Države prepoznavajo potrebo po razvoju prostovoljstva z željo nacionalnih strategij, vendar morajo institucije na nacionalni ravni podpreti in priznati prostovoljstvo.
• Mladi z manj priložnostmi so vključeni v prizadevanja za vključenost, vendar področje specifičnih ukrepov za vključevanje mladih z manj priložnostmi ni dovolj dobro podprto.
• Kljub političnemu stanju, obstajajo dobre prakse vključevanja mladih z manj priložnostmi, ki jih običajno izvajajo prostovoljske organizacije, ki se konkretno ukvarjajo z mladimi in socialno vključenostjo.

Izkušnje organizacij, ki vključujejo mlade z manj priložnostmi:

• Večina (v raziskavi sodelujočih) organizacij je že vključilo mlade z manj priložnostmi. ¾ organizacij je kot prostovoljce vključilo svoje uporabnike, od tega v večini ni šlo za načrtovano dejavnost.
• Manj kot polovica organizacij ima v svojih dokumentih opredeljeno vrednoto vključevanje raznolikih prostovoljcev.
• Najpogosteje so vključeni prostovoljci s socialnimi in ekonomskimi ovirami ter mladi s kulturnimi razlikami.
• Organizacije ne vključujejo mladih brezdnomih ljudi, ljudi z psihijatričnimi ali duševnimi boleznimi, bivše uživalce drog in alkohola ter ljudi, ki so storili kazniva dejanja.
• Težave, za vključevanje takšnih prostovoljcev je premalo znanja za delo s specifičnimi skupinami ter premalo organizacijskih virov, ki bi prostovoljce podprli pri delu.
• Z izključevanjem določenih skupin se tako še bolj povečuje stigmatizacija.

Največji doprinos vključevanja mladih z manj priložnostmi v prostovoljstvu je v vseh prostovoljcih, ki so aktivni. V povprečju so to prostovoljci, ki svoj čas v organizaciji namenijo dlje časa. S tem pridobijo večjo socialno mrežo, manj so osamljeni ter se počutijo pripadni organizaciji. Na koncu koncev mladi prostovoljci pridobijo novo znanje, veščine s čimer se poveča tudi njihova samozavest in zaupanje vase.

V okviru projekta je sodelovala Slovenska filantropija - Making it Matter – the impact of volunteering on social inclusion – Slovenska filantropija

O projektu lahko preberete tudi v angleščini na Making it matter (europeanvolunteercentre.org).