1. Kaj bi počel, če ne bi bilo nobenih omejitev?

Zahteve in pričakovanja nas postavljajo v pozicijo, ko si ne upamo niti sanjati. Točke in vpisni pogoji so prepogosto edini kriterij, ki nas pri izbiri študija vodijo. Najbolj žalostno pa je, kadar vemo, da bi nek poklic zares opravljali s srcem, ampak za tja žal nimamo dovolj točk. Po drugi strani pa zaradi nepoznavanja poklicev in zaradi nepredvidljive prihodnosti le malo kdo zares ve, kateri poklic izbrati.

Tukaj je odgovor na vprašanje, “kaj si zares želite početi” (ne kateri obstoječi poklic opravljati, ampak kaj bi radi delali) zelo pomemben. Ko si boste iskreno odgovorili na vprašanje - z njim ne ostajajte sami. Pojdite do svetovalcev, pogovarjajte se s sošolci, starši, učitelji, sorodniki - skupaj poiščite izobraževalno pot, ki vas bo popeljala najbližje tistemu, kar želite nekoč delati. Morda najdete sorodno študijsko smer, morda opravite kak letnik v tujini, izberete drug študij na drugi bolonjski stopnji, ...

Saj veste, študij je samo pot do cilja, cilj pa je zaposlitev, ki vam bo pisana na kožo.

Uporabna povezava: Razpisi za vpis na visokošolske študijske programe

2. Katera je v smeri, ki me zanima, tista smer, s katero se mi odpre največ vrat?

Ko ugotovite, v katero smer vas vodijo interesi - npr. naravoslovje, tehnika, družboslovje, poskusite znotraj tega poiskati nekaj poklicev, ki bi vas zanimali. Res je, da so nekateri poklici regulirani (npr. medicina, fizioterapija ...), ampak večina jih pa ni. Če si npr. želite delati v laboratoriju in ob enem pa poučevati, imate na izbiro več študijskih smeri, ki vas lahko vodijo do obojega. Med njimi pa izberite tisto, ki vam nudi najširšo paleto možnosti za zaposlitev. Študij je brezplačen - zato je smiselno, da od njega dobite največ, kar je možno.

Uporabna povezava: 100 poklicev prihodnosti

3. Koliko kompetenc prihodnosti ponuja izbrana študijska smer?

Že danes je jasno, da brez poznavanja algoritmov, osnov programiranja, procesiranja velike količine podatkov in podobnega tehničnega znanja na trgu dela prihodnosti ne bomo zanimivi. Ob tem so prav tako pomembne medosebne in komunikacijske kompetence. Tudi če jih izbrana študijska smer ne razvija, še ni vse izgubljeno, saj jih lahko pridobiš drugod, a vsekakor je pomembno, da jih razviješ, še bolje pa je, če je vse že znotraj obstoječega izobraževalnega programa.

Uporabna povezava: kompetence prihodnosti

4. Kakšen življenjski standard si želim?

Dejstvo je, da trg dela plačuje nekatere kompetence bolje kot druge. Prav tako drži, da več ljudi, kot ima določene kompetence, manj so te finančno ovrednotene, saj za tak kader delodajalci lažje najdejo zamenjavo. Izbira neke splošne študijske smeri in zanašanje na srečo ni najboljši načrt za tiste, ki bi radi dobro zaslužili in si s tem privoščili visok življenjski standard. No, tak načrt ni dober prav za nikogar, ker je recept za uspeh prav gotovo v tem, da ne glede na študijsko smer, ki jo izberemo, študiramo motivirano, kvalitetno in že v času izobraževanja iščemo priložnosti za kasnejše zaposlovanje.

5. Kje si želim preživljati delovna leta?

Recimo, da si življenje želite preživljati v svojem domačem kraju. Splošno znano je, da se v vašem kraju išče kader tehničnih smeri, ostali pa težko najdejo zaposlitev. Tudi v tem primeru zanašanje na srečo, če niste izbrali tehnične smeri, ni najboljši načrt. Poskusite izvedeti, katere kadre, poleg tehničnih v podjetjih v vašem okolju zaposlujejo oz. raziščite, kakšne so možnosti, da z vašo izobrazbo uspete v okolju, kjer želite živeti.

6. Kakšen stil življenja si želim?

Želite družino, otroke, potovanja, kariero, mednarodno sodelovanje? Kaj vam je bolj pomembno? Poklici, v katerih lahko združite vse našteto, so redki. Če vam je prosti čas in svoboda pomembna vrednota, boste težko uspevali v poklicih, ki se jih v resnici opravlja več kot osem urni delovnik. Res je, da je do vaše zaposlitve še daleč - res pa je tudi, da boste denar služili dolga leta, tako da noben razmislek, ki ga boste opravili že sedaj, ni odveč.

7. Kako dobro poznam poklic, ki sem ga izbral?

Ko se že odločite za določeno študijsko smer, ne zaspite na lovorikah. Dejstvo je, da z eno izobrazbo lahko opravljamo več poklicev - a velikokrat se zgodi, da diplomanti določene študijske smeri težko dobijo zaposlitev v smeri svojega študija. Seveda pa je to redko kje javno objavljeno. Vaša naloga je sedaj, da najtede čim več oseb, ki so študirale, kar zanima vas, in se o tem pogovorite z njimi. Kar boste izvedeli, vas lahko preseneti.

Dejstvo je, da zaradi hitrega razvoja težko napovemo, kaj natanko se bo dogajalo na trgu dela čez 10 let. A zanašanje zgolj na srečo je resnično slab mehanizem, ki najpogosteje ne vodi do uspešne kariere. Že to, da ste članek prebrali do sem, kaže, da imate dober pristop, ki se vam bo obrestoval - saj zdaj na koncu pride najboljši nasvet. O izbiri študija se veliko pogovarjajte z ljudmi okoli vas. Zlasti s takšnimi, za katere veste, da imajo izkušnje v podobnih panogah, kot so zanimive vam. Sprašujte jih, če vam študij priporočajo, kaj bi na svoji poti spremenili itd. Seveda vedite, da vse, kar vam povedo, odraža njihovo izkušnjo in njihovo mnenje - a več informacij kot boste pridobili, bolje boste opremljeni za vstop na trg dela in na uspešno delo skozi dolga delovna leta, ki vas čakajo po študiju.