Pri raziskovanju teh tematik so uporabile podatke, pridobljene s kratko anketo. V njej je sodelovalo 26 oseb, od tega 84,6% žensk, 11,5% moških ter 3,8% nebinarnih oseb. Udeleženci pa so bili stari od 16 do 33 let in so v največji meri obiskovali humanistične študijske programe (38,5%), na naravoslovne študijske smeri pa je bilo vpisanih 19,2% udeležencev. Kar 69,2% vprašanih je odgovorilo, da bi sprejeli zaposlitev na področju STEM, kljub temu, da so študirali na drugi smeri - to pomeni, da več kot dve tretjini mladih to področje zaznava kot atraktivno in zanimivo za njihovo prihodnjo karierno pot.

Glede na poročilo World Economic Foruma (Future of Jobs Report, 2020) so kot kompetence prihodnosti definirane naslednje: analitično mišljenje; aktivno učenje in strategije učenja; kompleksno reševanje problemov, kritično mišljenje in analiza; ustvarjalnost, originalnost in inovativnost; vodenje in socialni vpliv; uporaba tehnologije; programiranje in oblikovanje tehnologije; strategije spoprijemanja s stresom in fleksibilnost; ter logično sklepanje in razmišljanje. Te kompetence so močno povezane s področjem STEM, predvsem s področjem tehnologije. Te kompetence so močno povezane s področjem STEM, predvsem s področjem tehnologije. Kolegice so v svoji anketi želele ugotoviti, v kolikšni meri mladi zaznavajo, da imajo izražene kompetence, ter kako pomembne se jim zdijo.
Najprej so udeleženci označili, v kolikšni meri ocenjujejo, da imajo izražene prej naštete kompetence. Za večino kompetenc mladi menijo, da jih imajo dobro izražene - izjema sta kompetenci vodenja in socialnega vpliva ter programiranje in oblikovanje tehnologije. Kompetenco vodenja in socialnega vpliva ocenjujejo kot izraženo ne dobro in ne slabo, so torej nekje na sredini. Kompetenco programiranja in oblikovanja tehnologije pa zaznavajo kot nekaj, kar ima večina udeležencev slabo izraženo, 20% vprašanih pa pravi, da te kompetence sploh nima izražene.

V največji meri udeleženci menijo, da so kompetence prihodnosti pomembne (76,9%) ali zelo pomembne (23,1%) za njihovo karierno pot. Nihče izmed udeležencev ni označil, da se mu te kompetence ne zdijo pomembne.

Kot najbolj pomembne za delodajalca se jim zdijo kompetence kompleksnega reševanja problemov, ustvarjalnost, originalnost in kreativnost ter kritično mišljenje in analiza z logičnim sklepanjem in razmišljanjem. Kot zelo pomembne vidijo tudi kompetenco uporabe tehnologije, strategije učinkovitega spoprijemanja s stresom, aktivno učenje in strategije učenja ter vodenje in socialni vpliv.
Projekt Kolegice podpirata Urad za mladino MOL in Urad RS za mladino.
