Mladi so izpostavili, da so velikokrat povabljeni k participaciji, vendar največkrat niso seznanjeni z razpleti. Jasno so izrazili pobudo za follow up in zagovorništvo - kje lahko preverijo, kaj se uresničuje, kako se vodijo procesi implementacije? Izpostavili so tudi pomen mladinskega sektorja in mladinskih centrov na vseh področjih.
Ljubljana, 31. maj 2022 – V evropskem letu mladih Urad RS za mladino v sodelovanju z Mrežo MaMa in mladinskimi centri po vsej Sloveniji prireja regijske posvete z mladimi za pripravo Resolucije o Nacionalnem programu za mladino (NPM). Sedmo od dvanajstih srečanj z mladimi, mladinskimi delavci ter predstavniki mladinskih organizacij in organizacij za mlade iz osrednje Slovenije so v torek, 31. maja, priredili v sodelovanju z Mladinskim centrom Vič v Ljubljani.
Udeleženci srečanja so najprej prisluhnili uvodni predstavitvi NPM in pomena sistematičnega vključevanja mladih in ključnih deležnikov v mladinskem sektorju v proces sooblikovanja tega dokumenta, ko bodo v medsebojnih razpravah in v dialogu z odločevalci obravnavali aktualne izzive in iskali rešitve. Nagovorila sta jih Nives Felić, mladinska delavka iz Zavoda Nefiks, ki je organiziral posvet in direktorica Urada RS za mladino mag. Dolores Kores ter jih spodbudila k neprekinjenemu dialogu z odločevalci pri naslavljanju aktualnih izzivov mladih ter skupnem iskanju rešitev. Iris Silič iz nacionalne agencije Movit jim je predstavila programa ERASMUS+ Mladi v akciji in Evropska solidarnostna enota za mlade.
Nato je 30 udeležencev srečanja po metodologiji svetovne kavarne in po načelu viharjenja možganov obravnavalo sedem aktualnih tem: izobraževanje (formalno in neformalno-mladinski sektor); zaposlovanje in podjetništvo; bivanjske razmere mladih; zdravje in dobro počutje (tudi šport); okolje in trajnost; mladi in družba ter pomen mladinskega sektorja; ter kultura, ustvarjalnost, dediščina in mediji. Oblikovali so sklepe, ki so jih v zadnjem delu srečanja predstavili odločevalcem in z njimi razpravljali o aktualnih izzivih ter možnostih za rešitve.
Ker je temeljni cilj NPM zagotoviti medsektorsko usklajen pristop do problemov, s katerimi se soočajo mladi, so se posveta udeležili tako predstavniki lokalnih skupnosti kot nacionalnih institucij. Dialog z mladimi pa so vzpostavili direktorica Urada RS za mladino mag. Dolores Kores in sekretar na Uradu RS za mladino mag. Andraž Zgonc, predstavnice Ministrstva za javno upravo Jelena Tabaković in Mojca Žerovec, v občinstvu sta sedeli tudi Natalija Drnovšek in Anja Hostnik, predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Brodnik Lodewijk in Boštjan Petelinc ter vodja urada za mladino Mestne občine Ljubljana Katarina Gorenc. V občinstvu in kot udeleženka delavnic je bila prisotna tudi Emilija Mitrović, mestna svetnica Mestne občine Ljubljana in predsednica sveta za mlade Mestne občine Ljubljana.
Mladi so tokrat na vseh področjih izpostavili pomen mladinskega sektorja in mladinskih centrov. Poudarili so, da je treba mladinsko delo okrepit in še bolj razvijat, spodbujati financiranje in mehanizme, da se lahko mladinski centri z mladimi dejansko odzivajo na različne in spreminjajoče potrebe. Potrebno je krepiti delovanje mladinskega sektorja in vrednotenja pomena mladinskih delavcev, spodbujati in sofinancirati dodatne zaposlitve in štipendije za zaposlovanje mladih v mladinskih centrih. Metode mladinskega dela in neformalnega izobraževanja je potrebno prenesti tudi na raven formalnega izobraževanja in aktualizirati programe ter vsebine (finančno opismenjevanje, politične in državljanske kompetence, pravna oz. državna ureditev, duševno zdravje ipd.).
Veliko problematik je tudi na področju duševnega zdravja, kjer mladi spodbujajo preventivne aktivnosti in ozaveščanje za destigmatizacijo področja, tudi preko mladinskih organizacij in opolnomočenja strokovnih sodelavcev na področju preventive, ozaveščanja in informiranja. Ključno je, da se vsem omogočijo enaki pogoji dostopa do psihoterapevtov in psihosocialne pomoči, s subvencijami oz. umestitvi na primarno raven zdravstva in opraviti zakonsko sistematizacijo celotnega področja, ki je do sedaj še vedno neurejeno.
Spodbujajo decentralizacijo infrastrukture, najeme z možnostjo odkupa, okrepitev delovanja javnega stanovanjskega sklada oz. prevetritev mehanizmov za zagotavljanje širše mreže javnih stanovanj ter stanovanjske zadruge.
Na področju okolja, poleg samega ozaveščanja in odgovornega ravnanja potrošnika, pričakujejo predvsem sistemske in strukturne zakonske ukrepe, usmerjene tudi v gospodarstvo (pozitivne in negativne spodbude za trajnostna podjetja). Spodbujajo razvijanje konceptov in storitev krožnega gospodarstva, podaljševanje garancije elektronskih naprav (vsaj 5 let) in 100% povratno embalažo.
Na področju kulture je nujno podpreti in razvijati kulturo dialoga v javnem prostoru, skrbeti za uravnoteženost medijev, ozavestiti pomen kulturne dediščine med mladimi in nasploh vrednotiti kulturo in ustvarjalnost višje, saj se jim zdi, da ima oblast do kulture podcenjevalni odnos, prav tako so izpostavili, da ni dovolj mehanizmov za finančno spodbujanje mladih kulturnikov.
Sledi še 5 regijskih posvetov za pripravo NPM. Naslednji bo že 2. junija v Mariboru, nato pa se ekipa mladinskih delavcev, ki pod okriljem Mreže MaMa vodijo posvete, seli še v Koper, Črnomelj, Kamnik, Postojno in na Ravne na Koroškem.
Aktivnostim za pripravo NPM, drugim aktivnostim v evropskem letu mladih ter aktualnemu dogajanju v mladinskem sektorju lahko sledite na portali mlad.si.
Dodatne informacije: mag. Maja Hostnik, direktorica Mreža MaMa, 041 804 069, maja.hostnik@mreza-mama.si
Poslanstvo zavoda je mladim in mladinskim organizacijam zagotavljati ustrezno strokovno podporo pri beleženju in evidentiranju neformalnega izobraževanja in učinkov mladinskega dela z namenom njegovega priznanja v širši družbi. Nadalje je namen zavoda mladim pomagati pri kariernem razvoju, zaposlovanju in aktivnem državljanstvu ter zagotavljati pomoč in podporo pri organizacijskem in drugem razvoju mladinskih in nevladnih organizacij.