fbpx
[Prejeli smo] Najbolje plačana študentska dela za generacijo Z

| Prejeli smo

Vrhunec sezone študentskega dela je pred vrati. Študentsko delo pa je tudi najboljše polje, na katerem se že vidi, kakšen bo trg dela v prihodnosti, kajti ta dela že opravlja generacija Z. 


V e-Študentskem servisu smo zato zbrali naslednje informacije in ugotovitve:

  • Katera so letos najbolje plačana študentska dela za generacijo Z?

  • Zakaj je letos še večja ponudba del kot lani?

  • Ali smo res pravični do generacije Z?


  1. Najbolje plačana študentska dela za generacijo Z:

Trenutno na trgu ponudba del presega povpraševanje mladih, kar vpliva na urne postavke, ki so višje tudi zaradi višjih življenjskih stroškov in boljših pogojev dela. V nadaljevanju predstavljamo ključne informacije, povezane z zaslužkom iz študentskega dela. 

(a) Najbolje plačana študentska dela so tista, ki zahtevajo specifično znanje in veščine. Spodaj je nekaj primerov takšnih del iz ponudbe in nekaj najbolje plačanih obračunanih oz. opravljenih del.

PONUDBA DEL (oglasi za delo):

  • Poučevanje in inštrukcije: od 15 €/h bruto dalje.

  • Vaditelji/trenerji plavanja: od 14 €/h bruto dalje.

  • Računalničarji in programerji: od 14 €/h bruto dalje.


Sledijo še posamezne ponudbe, ki dosegajo nadpovprečna plačila: digitalni marketing 20 € bruto, zdravstvena nega 17,43 €/h bruto, snemanje, influencer od 14 €/h bruto dalje.  

OPRAVLJENA DELA:

  • Administracija strežnikov, razvoj programske opreme, izdelava aplikacij: od 20 €/h bruto dalje.

  • Delo v logistiki, projektiranje, marketing: od 19 €/h bruto dalje. 

  • Delo v zdravstvu, medicinska sestra, bolničar - negovalec, fizioterapija: od 18/h € bruto dalje. 

Sledijo še urejanje prostorov in okolice (18 €/h bruto),  ročna dela, ki so prav tako med bolje plačanimi (17 €/h bruto), urejanje družbenih omrežij (16 €/h bruto).

(b) Med drugimi pa se, malce presenetljivo, med bolje plačanimi deli pojavijo še selitve in vrtnarska dela, ki presegajo 12 €/h bruto.

(c) Visoke urne postavke je zaslediti tudi v gostinstvu in turizmu, ki je panoga, ki se srečuje z največjim pomanjkanjem kadra. Hkrati pa je eno od študentskih del, za katerega se mladi (z izjemo tistih v gastronomskih in turističnih smereh šolanja) ne odločajo radi. Med opravljenimi študentskimi deli je namreč zgolj 7–8 % dela v gostinstvu in strežbi. Oglaševana cena del je zato visoka. 

(d) V zadnjih dveh letih se je povprečna urna postavka za študentsko delo povišala za približno 1,31 € bruto na uro. To predstavlja 18 % povečanje, kar je za dobrih 5 odstotnih točk višje od inflacije.

Trenutno povprečna urna postavka za študentsko delo znaša 8,44 € bruto na uro (7,13 € neto na uro). Gibanje urnih postavk kaže na postopno rast povprečne urne postavke, kar odraža pomanjkanje kandidatov za študentska dela in posledično povišanje plačil za privabljanje mladih kandidatov. 

(e) Minimalna urna postavka pa ostaja zakonsko določena in se prilagaja minimalni plači, ki jo določa država. V začetka leta se je minimalna urna postavka zvišala, s 6,92 € bruto (5,85 € neto) na 7,21 € bruto (6,20 € neto).



  1. Ponudba študentskih del je v primerjavi z lanskim letom nekoliko večja; ocenjujemo za okoli 5 odstotnih točk.

Ponudba študentskih del je še vedno bistveno večja od povpraševanja kandidatov, kar dodatno dokazuje pomanjkanje kandidatov za delo ob rekordni zaposlenosti. Ob tem je ključno, da se povečuje ponudba specifičnih del.


Povečanje ponudbe specifičnih del: Delodajalci iščejo šolajoče mlade predvsem za dela, ki so povezana s strokovnimi področji študija, kot so računalništvo, inženiring, digitalni marketing in podobno. Ti trendi kažejo na premik v ponudbi študentskega dela od splošnih k delom, ki ponujajo specifične izkušnje in kompetence, koristne za karierno rast. Še vedno pa je v ponudbi strežba, za katero delodajalci težko dobijo kandidate.

Obseg študentskega dela v urah je sicer v zadnjih 15 letih upadel za 50 odstotnih točk. 

Študenti in dijaki pretežno iščejo dela, ki so povezana z njihovo smerjo šolanja, prinašajo pomembne kompetence in vodijo do rednih zaposlitev. Mladim sta pomembna tudi ugled delodajalca ter dobro plačilo.



  1. Generacija Z - ali smo pravični do mladih?

Z malce več začetnega vložka lahko dobite diamante, ki jih lahko po svoje obrusite. Če delodajalci mladim pomagajo, jih mentorirajo, spodbudijo, da bi mogoče delali diplomsko ali seminarsko nalogo v povezavi z njihovo organizacijo, jih navdušijo in jim zaupajo tudi zahtevnejše naloge, obstaja večja verjetnost, da jih na koncu tudi zadržijo. Kar 62 odstotkov dijakov in študentov (Ninamedia, 2022) se zaposli tam, kjer so opravljali študentsko delo. 

Glede na razmere na trgu dela imajo mladih danes več priložnosti pri izbiri dela kot generacije prej. Ponudba del presega povpraševanje, dijakov in študentov je vedno manj, manj pa imajo tudi časa za delo. Fokus so obrnili nase (delujejo po principu “kaj je meni pomembno”), zato tudi študentska dela (lahko) izbirajo bolj strateško. 



Izbrani nasveti za delo z generacijo Z (pri študentskem delu):


  1. Delodajalci, že v fazi iskanja kandidatov izpostavite svoje prednosti (tudi okoljske in ESG), poenostavite prijavne postopke in bodite odzivni.

Ponujate veganski meni za malico, imate na voljo parkirišče, kolesarnico, ste okoljsko ozaveščeni, imate morda sobo za sprostitev ali pa omogočate delo v paru s prijateljem? Omenite vsaj kakšen bombonček že v oglasu za študentsko delo. 

Niste zadovoljni s prejetimi prijavami? 

  • Oblikujte video navodila in jim pomagajte napisati prijavo skladno z vašimi pričakovanji. 

  • Poenostavite prijavne postopke in obrazce (razmislite, ali za občasno in začasno delo res potrebujete njihov CV). 

  • Predvsem pa bodite odzivni in odgovarjajte na prejete prijave sproti. V roku nekaj ur pošljite vsaj sporočilo, da ste prijavo prejeli in jih obvestite o nadaljnjem poteku (kako in kdaj). Obvestite tudi neizbrane kandidate.


  1. Vključujte mlade.

Delodajalci, ki z mladimi dobro sodelujejo (anketa Mnenje delodajalcev o mladih 2023), izpostavljajo, da:

  • jih od prvega dne vključijo kot del ekipe, 

  • jih vprašajo za mnenje in tako dobijo marsikatero dobro idejo, 

  • jih povabijo na skupno malico

  • in morda celo vključijo v kakšno aktivnost, sicer rezervirano le za redno zaposlene (izobraževanje, izleti, nagrade). 

Izkoristite znanja (sveže znanje iz šol, dobro znanje tujih jezikov in digitalno pismenost pripadnikov generacije Z)  in zanimanja, ki jih mladi imajo (za npr. tehnologijo, duševno zdravje, okolje).

  1. Ponudite jim varen prostor za učenje in sproščene odnose.

Vsi težimo k temu, da najdemo delo, v katerem uživamo in smo dobri. Za generacijo Z pa je še malce bolj značilno, da iščejo delo, kjer se bodo počutili dobro in bodo lahko opravljali naloge, ki so jim všeč in jim ležijo. Prijaznost, sproščenost, dobri odnosi, varen prostor za učenje (ki vključuje tudi možnost napak) ter razumevajoča komunikacija so tisto, česar si na delovnem mestu res želijo. Mentor, vodja ali kadrovska služba naj ima odprta vrata za morebitna vprašanja, dileme (in naj to tudi jasno pove).


  1.  Jasno komunicirajte in poskrbite za povratne informacije.

Razložite, spremljajte in podajte povratno informacijo. Mladi se šele uvajajo v svet dela in včasih potrebujejo malce več razlage, da vidijo smisel in razumejo, zakaj je nekaj potrebno narediti in zakaj nekaj ni sprejemljivo. 

Njihov pogled na svet in delo je drugačen, ker so tudi odraščali v drugačnem svetu. Vajeni so pozitivnih povratnih informacij, ki jih iščejo tudi na delovnem mestu. Z mentorjem ali “prijateljem na delovnem mestu” (ang: buddy), ki jih bo spremljal, jih pohvalil ali nežno opozoril na napako, bodo lažje in hitreje usvojili ter sprejeli vaš način dela. 


  1. Pozor: mladi cenijo kakovost življenja, prosti čas in hobije.

Generacija Z ceni svoj prosti čas, hobije in kakovost življenja. Z opazovanjem svojih staršev so prišli do spoznanja, da za trud in trdo delo nisi vedno pravično nagrajen, zato pogosteje na prvo mesto postavljajo sebe in svoje življenje. Navsezadnje ločijo tisto, kar se dogaja v službi, od prostega časa. 

Zato ne jemljite preveč osebno, če ne potrdijo vaše prošnje za prijateljstvo na Facebooku (če sploh še imajo aktiven profil), Instagramu ali Tiktoku. Ker cenijo svoj prosti čas, svoje hobije, morda ne delajo kompromisov. Pomembna jim je fleksibilnost z vidika urnikov, načina in postopkov dela. 



Izjave mladih kandidatov za delo


»Nikoli ne bi sprejela redne zaposlitve pri delodajalcu, ki mi ni odgovoril na prijavo za študentsko delo.« (A. P., študentka, 22 let)


»Res sem si želel delati točno v tem podjetju. Zato sem poleti 2 tedna čakal samo na njihov odziv in sem zavrnil ostale ponudbe za delo. Ker se niso odzvali prijavo, sem potem šel delat drugam, a ostal mi je grenak priokus.« (M.N., študent, 20 let)


K.Z. (študent, 21 let) kliče na študentski servis: »Živijo, včeraj zvečer sem poslal prijavo za delo, pa mi do danes do 9.00 zjutraj še niso nič odgovorili.«




Ali ste vedeli?

ODZOVI SE - Zaradi tovrstnih odzivov mladih kandidatov za delo, smo razvili sistem “Odzovi se”,  pri katerem delodajalci le z enim klikom naenkrat obvestijo vse prijavljene mlade kandidate o (ne)izbranosti za prosto študentsko delo. Sistem za obveščanje kandidatov mesečno uporablja že okrog 1.000 delodajalcev.

Avtorici besedila: Carmen Zajc in Vesna Miloševič Zupančič , e-Študentski Servis

Vir fotografije: Freepik


KDO SMO IN KAJ POČNEMO?

N E F I K S

Poslanstvo zavoda je mladim in mladinskim organizacijam zagotavljati ustrezno strokovno podporo pri beleženju in evidentiranju neformalnega izobraževanja in učinkov mladinskega dela z namenom njegovega priznanja v širši družbi. Nadalje je namen zavoda mladim pomagati pri kariernem razvoju, zaposlovanju in aktivnem državljanstvu ter zagotavljati pomoč in podporo pri organizacijskem in drugem razvoju mladinskih in nevladnih organizacij.

   Zavod Nefiks
            Ob dolenjski železnici 12
            1000 Ljubljana

  nefiks@nefiks.si

    +386 40 698 915

URADNE URE

Pisarna: PON-PET → 10:00-13:00
Telefon: PON-PET → 9:00-16:00