Vodja projekta Martina Mrakovčić (Zavod Nefiks) je predstavila projekt »DD – dostojno delo«, ki je financiran iz Javnega razpisa »Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih (JR MDPM)«.

Glavni cilji projekta, ki poteka od 1. 2. 2024 do 30. 9. 2026, so izvajanje programa usposabljanja za mladinske delavce s področja prekarnosti ter delavskih in socialnih pravic, informiranje mladih, organizacij v mladinskem sektorju in javnosti o problemu prekarnosti med mladimi. Projekt sofinancirata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus.

Mladinski delavci kljub slabšim pogojem ostajajo v sektorju, ker delo čutijo kot poslanstvo

Namen programa je opolnomočenje in ozaveščanje mladinskih delavcev z znanji s področja prekarnosti. Mladinski delavci bodo pridobili specifična znanja s področja prekarnosti, da bodo v okviru izvajanja mladinskega dela lahko kvalitetno informirali mlade, krepili znanje in kompetence mladih z navedenega področja, med mladimi znali prepoznavati težave zaradi prekarnih oblik dela ter bodo mladim lahko zagotavljali tudi svetovalno pomoč in podporo pri soočanju s prekarnostjo. V usposabljanje bo vključenih 400 mladinskih delavcev iz vse Slovenije, od tega okvirno 53 % v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija (KRVS) in 47 % v kohezijski regiji Zahodna Slovenija (KRZS).

Strokovna sodelavka Janja Zalar (Mreža MaMa) je predstavila komunikacijsko kampanjo, s katero bodo konzorcijski partnerji komunicirali sporočila o prekarnem in dostojnem delu, in sicer pod sloganom Pravice niso pravljice. Slogan sporoča, da delavske pravice do dostojnega dela niso nekaj izmišljenega in nerealnega, ampak morajo obstajati v vseh oblikah dela, tudi atipičnih. Mladinski delavci so namreč nemalokrat podvrženi prekarnim oblikam dela, kot sta delo za določen oz. skrajšan delovni čas.

Prekarno in dostojno delo v mladinskem sektorju

V nadaljevanju posveta je imela dr. Vesna Milošević Zupančič predavanje z naslovom »Kaj je dostojno delo in kako je z dostojnim delom v mladinskem sektorju?«. Kot je povedala, je stopnja brezposelnosti med mladimi v Sloveniji med najnižjimi v Evropski uniji. V Sloveniji ni bilo še nikoli tako malo brezposelnih in tako veliko delovno aktivnih. Kljub temu pa so mladi, ki vstopajo na trg dela, v slabšem položaju kot ostali.

Na trgu dela so sicer tudi na področju mladih opazni koraki v pozitivno smer. Študentsko delo je danes urejeno bistveno drugačno kot nekoč. V zadnjih 15 letih je po obsegu ur upadlo za polovico, v povprečju mladi delajo 2,5 meseca na leto in s tem dobijo 2,5 meseca pokojninske dobe. Alarmantno pa je, da na začetku karierne poti prevladujejo pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Podatki kažejo, da je 73,3 odstotka zaposlenih pri prvi zaposlitvi dobilo pogodbo za določen čas. Opazen pa je tudi porast platformnega dela ali pa nereguliranega dela vplivnežev in vplivnic.

Dr. Vesna Milošević Zupančič je še predstavila zaključke svoje doktorske disertacije, v kateri je ugotavljala, da se mladi v stiku z mladinskimi delavci počutijo varne, saj imajo možnost izražanja in izražanja svojih misli. Pri tem vzpostavljajo stike, ki so ključni za njihovo življenje in kariero.

Delo v mladinskem sektorju je način življenja, poslanstvo, pa tudi izčrpljujoče, je dodala dr. Vesna Milošević Zupančič. Pogosta je kadrovska in finančna podhranjenost sektorja. Ena izmed najbolj izpostavljenih težav mladinskega sektorja je pomanjkanje stabilnega in dolgoročnega financiranja. Mnogi mladinski delavci kljub slabšim plačam in pogojem ostajajo v mladinskem sektorju, ker svoje delo čutijo kot poslanstvo.

Avtorica besedila: Janja Zalar
Avtor fotografij: Jan Magdić

Članek je bil prvotno objavljen 31. 5. 2024 na spletni strani dostojnodelo.si.