Gibanje za dostojno delo in socialno družbo v mesecu novembru že šesto leto zapored organizira nacionalno konferenco »Novodobno suženjstvo – prekarne oblike na trgu dela«. Dogodek je že tradicionalen in je hkrati najstarejši dogodek te vrste, ki se na temo prekarnosti odvija v Sloveniji.

Za nami sta dva bralna krožka, ki se izvaja enkrat mesečno v naših prostorih. Cikel bralnih krožkov je namenjen poglabljanju razumevanja problematike prekarnega dela. Skozi naša srečanja prekarno delo postavljamo v vedno širši (zgodovinski) kontekst, ga analiziramo z različnih zornih kotov (politični, pravni, ekonomski, kulturni) ter preizprašujemo možnosti za njegovo odpravo.

V sklopu projekta S smehom nad prekarno delo smo smo izvedli tudi natečaj za najboljšo razglednico na temo prekarnega dela in tukaj objavljamo zmagovalko oziroma zmagovalca!

Že na sredini 20. stoletja, 10. decembra 1948, je generalna skupščina Združenih narodov razglasila univerzalno deklaracijo človekovih pravic. Od takrat naprej je bila prevedena v več kot 500 jezikov in je splošno prepoznana kakor temeljni dokument določanja osnov človeškega dostojanstva in osnovnih pravic. Sestavlja jo 30 členov, ki urejajo različna področja človekovega javnega in zasebnega življenja, v svojem 23. členu se dotika tudi pravičnih pogojev dela.

Turneja stand-up nastopov se je z včerajšnjim »poslednjim« nastopom v 10ki, Klubu smeha, zaključila. V dobrem mesecu dni je Nina, vodja projekta, Marka in Matevža peljala na različne konce Slovenije, kjer sta mlade s stand-up nastopi ozaveščala o problematiki prekarnega dela. V vsakem kraju so izvedli tudi mini »tekmovanje« »Naj prekar`c«.

Izjava za javnost ob zaključku projekta S smehom nad prekarno delo
Na Zavodu Nefiks opažamo trend zaposlovanja mladih v nestalnih, prekarnih oblikah dela. Samo po sebi to ne bi bilo slabo, če bi vodilo v napredovanje in enake priložnosti na trgu dela za mlade, ki se odločijo ali so se celo primorani zaposlovati v takšnih oblikah. Žal pa se čedalje bolj kaže, da te oblike ne prinašajo stabilnosti, ne omogočajo avtonomije mladih, prihaja celo do tega, da se jih v očeh statistike smatra kot zaposlene, neproblematične, medtem, ko se sami srečujejo s težavami doseganja minimalne plače, nimajo nadomestil za bolniške odsotnosti, da o tem, da banke tako zaposlenim ne omogočajo kreditov, niti ne govorimo. Ob tem so v posebno težkem položaju mlade ženske.