Pravijo, da je družina temelj. Temelj česa? Temelj vsega. Temelj sveta, življenja, sreče, povezanosti, neprecenljivih trenutkov, podpore, varnosti. Zame je družina temelj vsega, saj vem, da iz nje črpam moč že od samega začetka. Zavedam pa se tudi, da sem jaz svoji družini, družina in zato je prav, da tudi jaz njim vračam vse. Svet, življenje, srečo, povezanost, neprecenljive trenutke, podporo in varnost. Trenutno predvsem varnosti.

Predstavljam si čas, ko se bodo naši potomci učili o situaciji, ki jo zdaj preživljamo. Podobno kot se mi učimo o španski gripi in času kuge. Učbeniki bodo sigurno napisani v smislu: ˝Pisalo se je leto 2020 in vsi ljudje so ostajali doma, ker so morali. Ker jim je država tako naročila. Ker so hoteli zajeziti bolezen, ki je hitro potovala in žrtev ni izbirala.˝

Se kdaj vprašate, kako zelo se naše življenje spremeni v enem samcatem letu? 365 dni se marsikomu zdi veliko, spet drugim malo. Velikokrat se nam zdi, da je naše življenje sestavljeno iz ponavljajočih se ciklov, ki so enaki, ampak sedaj pa naj vam zastavim novo vprašanje. Kdaj si se nazadnje vprašal, kako se je tvoje življenje spremenilo v enem letu?

Ko sem bila mlajša se mi je postavljanje ciljev in razporejanje časa zdelo kot nekaj kar se mene ne tiče, ker to počnejo odrasli. Sedaj, štiri mesece pred dvajsetim rojstnim dnevom, pa se moram vprašati, ali sem že odrasla in ali je sedaj čas, ko moji zastavljeni cilji niso samo: pojej manj čokolade in bodi bolj spontana, ampak zajemajo tudi osebne cilje, ki se vežejo na šolo, kariero in moj celoten obstoj, če sem lahko malo dramatična.

Zadnjih nekaj dni me dež in mrzli ter kratki dnevi, ki že počasi nakazujejo zimo, silijo k temu, da veliko časa preživim noter. Na razpolago imam veliko ur za razmišljanje in tuhtanje, klub temu da  je november in je tudi na faksu prežet s kolokviji in seminarskimi nalogami, ki nas hkrati pripravljajo na izpitno  obdobje in nam prinašajo delne ocene. Kljub vsemu pa čutim, da moram, preden popolnoma obrnem list, še vse misli, ki mi tekajo po glavi, spraviti nekam… na varno, zato, gimnazija, hvala ti,…

Spomnim se prve laži, ki sem jo kadarkoli povedala. Takrat še kot otrok sem se mami v prvem razredu zlagala, da nimamo domače naloge, ker sem želela nedeljo preživeti zunaj s prijatelji. Spomnim se, da me je v trenutku, ko sem laž spregovorila, oblila nenavadna moč in zazdelo se mi je, da bi lahko večkrat s takšnim trikom pretentala mamino zaupanje in svojo iskrenost ter se rešila marsikaterega opravila ali situacije, ki mi ni bila najbolj pri srcu.