To pomeni, da ne plačujejo davkov, zato delujejo v sivi ekonomiji, kjer se poslovne dejavnosti opravljajo izven dosega vladnih organov. Negativne posledice sive ekonomije v gospodarstvu se kažejo v izgubi davčnih prihodkov, slabši produktivnosti, neformalni podjetniki predstavljajo nelojalno konkurenco registriranim podjetjem, itd. – vse to so dejavniki, ki ovirajo in zavirajo gospodarski razvoj.

Profesor Erkko Autio in dr. Kun Fu iz Imperial College Business School v svoji študiji, ki zajema 68 držav ocenjujeta, da lahko poslovne dejavnosti, ki jih izvajajo neformalni podjetniki predstavljajo več kot 80 odstotkov celotne gospodarske aktivnosti v državah v razvoju. Največ podjetij, ki deluje zunaj zakonskih in uredbenih obveznosti (brez licence) predstavljajo Taksi storitve in obcestne stojnice s hrano.

Raziskovalci so ugotovili, da lahko največje število neformalnih podjetnikov najdemo v Indoneziji, Indiji, Filipinih, Pakistanu, Egiptu in pa Gani. Prav tako pa so tudi ugotovili, da ima kakovost gospodarskih in političnih institucij bistven vpliv na podjetnike, ki registrirajo svoje poslovanje po vsem svetu.

Razumevanje neformalnega podjetništva je izjemno pomembno za države v razvoju, saj je ključni dejavnik, ki vpliva na gospodarski razvoj. Ugotovili so tudi, da imajo vladne politike pomembno vlogo za neformalne podjetnike pri prehodu iz neformalne v formalno ekonomijo. Prehod iz neformalne v formalno ekonomijo pa je pomemben zato, ker neformalni podjetniki ne plačujejo davkov in tako ne vlagajo v gospodarstvo, kar pa zavira gospodarstvo rast.

Raziskovalci tudi menijo, da so neformalni podjetniki zelo občutljivi na kvaliteto političnih in gospodarskih ustanov. Torej, kjer so ustrezni gospodarski in politični okviri z čim krajšimi postopki registracije, tam posamezniki bolj verjetno postanejo "formalni" podjetniki in registrirajo svoje podjetje.

Sara Dobelšek

Povzeto po: Myers, Maxine. Large numbers of shadow economy entrepreneurs in developing countries. Dostopno TUKAJ