Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je v Atenah preverjal javne finance Grčije bi rad dosegel, da bi se več teh dejavnosti izvajalo v formalni ekonomiji, s katerimi bi si lahko Grčija povečala javnofinančne prihodke. Zaradi katastrofalne recesije se je gospodarstvo skrčilo za 30 %, javni dolg Grčije pa trenutno znaša 174 % BDP. Pri dvigu davka pa obstaja tveganje, da se bodo prebivalci vedno bolj zatekali v sivo ekonomijo.

V študiji, ki zbira podatke že od leta 1990 naprej lahko vidimo, da ima Grčija četrta po vrsti najnižje davke od držav, ki spadajo v EU. V javnem sektorju Grčije je več korupcije kot v kateri koli drugi državi EU. Ugotovili pa smo tudi, da je zadovoljstvo prebivalcev Grčije z javnimi službami izjemno nizko. Torej ni nič čudnega, da imajo mnogi Grki kar nekaj pomislekov glede plačevanja svojega deleža.

Grčija ima tudi visoko samozaposlovanje državljanov, kar pa vodi tudi do večje sive ekonomije. Tisti, ki so samozaposleni se izogibajo plačilu davkov in prispevkov za socialno varnost. Glavni razlog oziroma spodbuda za delovanje Grkov v sivi ekonomiji so vladne dajatve, ki predstavljajo kar 43 % stroškov dela (v primerjavi z bogatimi državami, ki predstavljajo povprečno 26 %).

Siva ekonomija znižuje državne prihodke. Vsako povečanje deleža sive ekonomije dvigne delež dolga v BDP (nedavna študija 11 evropskih držav je pokazala, da vsako povečanje odstotne točke v deležu neformalne ekonomije, poveča oziroma dvigne delež dolga v BDP za 0,4 odstotne točke). Preden je Grčija vstopila v EU je bila sama sposobna zmanjšati svoje dolgove z visoko inflacijo. Odkar pa je v EU, je denarna politika v rokah Evropske centralne banke in ta možnost ni več na voljo: inflacija je negativna že več kot eno leto.

Friedrich Schneider iz Johannes Kepler Univerze ugotavlja, da je več kot 25 % prebivalcev Grčije brezposelnih in da siva ekonomija predstavlja rešilno bilko za mnoge izmed njih. Prav tako pa še ugotavlja, da dve tretjini ''sivega'' prihodka, ki ga dobijo v sivi ekonomiji takoj zapravijo v podjetjih, ki pa plačujejo davke. Francesco Pappada iz Einaudi Inštituta za ekonomijo in finance pa ugotavlja, da se veliko malih podjetij v Grčiji namerno izogiba najemanju kreditov, saj so tako lahko bolj skriti in manj očitni pri utaji davkov. Za zmanjšanje sive ekonomije pa so v Grčiji potrebni malce drugačni pristopi in sicer gospod Schneider predlaga kratkoročne davčne oprostitve za tiste, ki imajo dve službi in delajo drugo delo ponoči. Gospod Pappada pa predlaga davčne olajšave za mala podjetja, ki jemljejo posojila. Obe shemi bi tako spodbudili delavce in podjetja, da se registrirajo pri vladi in delujejo formalno, zaradi česar pa bi se delo v sivi ekonomiji zmanjšalo.

Najboljše zdravilo za odpravo sive ekonomije bi bila trajnostna gospodarska ekspanzija. Po podatkih Evropske komisije se bo rast v Grčiji letos povečala za 0,6 %  in za 2,9 % naslednje leto. Brezposelnost je bila v drugem četrtletju leta 2014 za 3,6 % nižja kot pa leto prej. Ko bo brezposelnost padala in plače rastle, se bo siva ekonomija v Grčiji zmanjšala.